Suche
Prošenj za azil v Avstriji še vedno manj: Leto sprememb!
Avstrija je avgusta 2025 zabeležila 32-odstotno zmanjšanje prošenj za azil. Večina jih prihaja iz Afganistana.
Prošenj za azil v Avstriji še vedno manj: Leto sprememb!
Avgusta 2025 se je upad prošenj za azil v Avstriji nadaljeval. Po trenutnih podatkih je bilo od začetka leta skupaj vloženih 11.622 prošenj za azil, kar je 32 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo prošenj 17.171. Avgusta je bilo vloženih 1403 vlog, kar je 179 manj kot julija. Največ prijavljenih je bilo iz Afganistana, kjer je bilo od 405 prijav v avgustu le 195 evidentiranih kot novih. To ponazarja trend večkratnih vlog, saj se od vseh letos vloženih vlog kar 4545 šteje za izvirne, kar predstavlja 39 odstotkov.
Nedavna sodba Evropskega sodišča (ECJ) je privedla do tega, da so ženske, ki so upravičene do zaščite, zaprosile za azil v Avstriji, če jim je bila prej odobrena le subsidiarna zaščita. Ta sprememba bi lahko med drugim dodatno vplivala na dinamiko prošenj za azil, saj je bilo do konca avgusta 2025 v Evropi evidentiranih skupno 528.444 prošenj za azil, kar je 20 odstotkov manj kot leto prej. V tem času se je število prijav v nekaterih državah različno razvijalo; Medtem ko sta Latvija (+18 odstotkov) in Luksemburg (+8 odstotkov) zabeležila porast, so se vloge zmanjšale v državah, kot sta Ciper (-65 odstotkov) in Nemčija (-38 odstotkov).
Negativne odločitve in deportacije
V obdobju od januarja do avgusta 2025 je bilo v Avstriji zavrnjenih ali ustavljenih 20.790 postopkov. Hkrati se je njihovi zaščiti prostovoljno odpovedalo 1269 oseb in državo zapustilo. Azil ali subsidiarna zaščita je bila odobrena v 6.984 primerih. Posebej presenetljivo je, da so imeli prosilci iz Maroka, Gruzije in Indije avgusta malo možnosti, da bi prejeli azil, kar poudarja izzive pri obravnavanju prošenj za azil.
Do konca avgusta je bilo dokumentiranih tudi 9080 deportacij, pri čemer je bilo 4717 teh vrnitev prostovoljnih in 4363 prisilnih. Na tem mestu se postavlja vprašanje integracije prosilcev za azil v Avstriji, saj je bil vsak drugi deportirani kazensko obsojen. Visoko število 619 dublinskih premestitev poudarja dejavno vlogo Avstrije v evropskem azilnem sistemu, pri čemer ti postopki še posebej koristijo Afganistancem, Sircem in Alžircem.
Avstrija v evropskem kontekstu
Gledano na splošno stanje zavzema Avstrija pomembno mesto v evropski statistiki. Po številu prebivalcev se država uvršča na 11., absolutno pa na 9. mesto v EU, za Belgijo, Švico in Nizozemsko, a pred Poljsko in Irsko. Te številke ponazarjajo izzive in hkrati odgovornost, ki jo Avstrija nosi pri obravnavanju prosilcev za azil in migracij.
Sprememba politične krajine se kaže tudi v kritičnem pristopu do številk in dogajanja. Notranji minister Gerhard Karner poudarja potrebo po strogi azilni politiki, medtem ko ga FPÖ kritizira zaradi obiska talibanske delegacije in poziva k odstopu. Kljub tem političnim sporom ostaja fokus na ukrepih proti nezakonitim migracijam in tihotapski mafiji, ki so privedli do upada nezakonitih prehodov meje.
Kar zadeva status quo osnovnih storitev, lahko rečemo, da tam trenutno živi 55.923 ljudi, kar je znatno zmanjšanje s skoraj 93.000 na začetku leta 2023. Hkrati se je število zveznih četrti zmanjšalo z več kot 30 na trenutno 8, kar odraža zmanjšanje infrastrukture zaradi manjšega števila prošenj za azil. Demontaža se že nadaljuje v Nickelsdorfu in Hüglu, kjer zastareli objekti odražajo upad nezakonitih migracij.
Dogajanje v zvezi z azilom in migracijami ostaja v Avstriji zapleteno vprašanje, o katerem se še naprej politično in družbeno razpravlja.