Pariz je evropska kolesarska prestolnica 2025 - München na drugem mestu!
Ugotovite, katera deset mest bo leta 2025 najboljša kolesarska destinacija v Evropi in kako se spodbuja trajnostna mobilnost.

Pariz je evropska kolesarska prestolnica 2025 - München na drugem mestu!
Mobilnost v mestih se vse bolj spreminja, kolo pa ima osrednjo vlogo. Nedavna analiza DFDS imenuje Paris najbolj prijazno mesto v Evropi leta 2025. Z več kot 1000 kilometrov kolesarskih poti, ki vodijo do znanih znamenitosti, kot sta Eifflov stolp in katedrala Notre-Dame, mesto ponuja optimalne pogoje za kolesarje. Ravni teren je sproščene kolesarske ture idealne. vol.at poroča, da Pariz ne določa samo standardov v cikliranju.
München sledi na drugem mestu med najboljšimi kolesarskimi mesti. Z dobro povezanim omrežjem kolesarskih poti, ki odpira urbane in naravne pokrajine, kot sta ISAR in Alpe, kolesarjem, se je mesto uveljavilo kot odličen primer kolesarske prijazne infrastrukture. Na tretjem mestu pa Helsinki, ki navdušuje z dobro premišljenim in označenim omrežjem kolesarske poti, kaže, da se severnoevropska mesta lahko uspešno uveljavijo tudi na področju prijaznosti do cikla. myebikes.com poudarja, da takšna mesta bistveno izboljšajo kakovost življenja in trajnost s širokim kolesarskim potm, varno parkiranjem in prijazno kulturo.
Top deset najbolj kolesarskih mest leta 2025
Druga mesta zaseda Amsterdam, ki navdušuje s svojo gosto mrežo kolesarskih poti in očarljivih kanalov, in Strasbourg, ki s svojimi več kot 600 kilometri kolesarskih poti ponuja še posebej priporočljivo kolesarsko ogled skozi staro mesto in okrožje Petite France. Seznam desetih najbolj kolesarskih mest v Evropi leta 2025 je naslednji:
Cin | Mesto | Država |
---|---|---|
1 | Pariz | Francija |
2 | München | Nemčija |
3 | Helsinki | Finska |
4 | Amsterdam | Nizozemska |
5 | Strasbourg | Francija |
6 | Frankfurt | Nemčija |
7 | Lyons | Francija |
8 | Stockholm | Švedska |
9 | Ghent | Belgija |
10 | LILLE | Francija |
Drug pomemben vidik, ki ga Radsport-wulff.de obravnava vloga urbanega načrtovanja za trajnostno mobilnost. Potrebe vse večjega prebivalstva, izzivi podnebne krize in onesnaževanje zraka zahtevajo inovativne koncepte za spodbujanje kolesarjenja. Mesta vse bolj prepoznavajo pomen dobro zasnovane kolesarske infrastrukture za zmanjšanje emisij ogljika in spodbujanje zdravja državljanov.
Na splošno je jasno, da je kulturna sprememba k prijaznosti kolesa ključnega pomena za povečanje kakovosti življenja v mestnih območjih. Pobude za izboljšanje kolesarske infrastrukture, pa tudi politične ukrepe, ki podpirajo promocijo e-koles in sisteme izposoje koles, kažejo, da je integracija koles v vsakdanje življenje prihodnost usmerjena možnost. V mnogih mestih je kolesarska kultura zdaj ključ do trajnostnega razvoja prometa.