Obama opozarja: Trump napada svobodo izražanja - kaj to pomeni za nas?

Obama opozarja: Trump napada svobodo izražanja - kaj to pomeni za nas?

V trenutnem govoru je Barack Obama od medijskih podjetij v ZDA zaprosil, naj se brani pred "državno prisilo", ki ogroža svobodo izražanja. Glede na [Kleinezeitung.at] je Obama poudaril, da je bila ta svoboda zagotovljena s prvim ustavnim dodatkom. Njegove izjave so okrepile primer nekdanje komentatorke "Washington Post" Karen Attiah, ki je bila objavljena v skladu s kritičnimi izjavami o nasilju s pištolo in neaktivnosti "bele Amerike". Obama je objavil poročilo "New York Timesa", v katerem je razpravljalo o odpovedi Attiaha, in vzpostavil povezavo med reakcijo na njeno vedenje in zaostreno podnebje proti medijskim kritikam pod Trumpovo vlado.

Trumpova administracija je v nedavni preteklosti vse pogosteje ravnala proti kritikom. Na primer, Trump je zaradi domnevne obrekovanja tožil "New York Times" na 15 milijard dolarjev (približno 12,7 milijarde dolarjev). Pohvalil je tudi odločitev ABC -ja, da razbije pozno noč Jimmyja Kimmela, ki je preveč kritično komentirala v okolje nekdanjega predsednika. Ironično je, da Obama obtoži Trumpovo vlado, da se je zatekel k tako imenovani "odpovedni kulturi", ki jo je prej kritizirala. Ta kultura opisuje obliko socialnega ostracizma, ki ga vlada vedno bolj uporablja proti neprijetnim glasovanjem.

Preklic tečaja na univerzi Columbia

Drug primer vpliva pritiska na svobodo izražanja je odpoved tečaja "Rase, medije in mednarodne zadeve" na univerzi Columbia. Attiah, ki je delal tudi kot predavatelj na univerzi, zdaj ponuja tečaj na spletu brezplačno in kritizira univerzitetno upravo zaradi njene pomanjkljivosti. Ta preklic velja za odgovor na pritisk, ki ga je predsednik Trump izvajal v zvezi s propalestinskimi protesti, poroča [NewsOne.com]. Attiah zahteva neodvisno razpravo in poudarja, da medijska pismenost ne bi smela biti odvisna od institucionalnih omejitev.

Ta dogajanja ponazarjajo zaskrbljujoč trend, v katerem črni vzgojitelji ponujajo neodvisne tečaje, da bi spodbudili zgodovinske razmišljanja, ki presegajo odobrene pripovedi. Dr. Marvin Dunn je poleg Attiaha sprožil podobno pobudo, v kateri brez dovoljenja poučuje črno zgodovino. Ta trend prikazuje, kako izobraževalni pristopi v skupnosti naraščajo odpor do akademskega vzdušja, ki ga dojemajo kot avtoritarno.

Svoboda izražanja in družbene napetosti

Globok problem pa ostaja razprava o svobodi izražanja, ki jo oblikuje tako imenovana "preklicana kultura". [bpb.de] poroča o negativnih učinkih te kulture na diskurz. Medtem ko nekateri politiki, na primer Friedrich Merz, identificirajo preklic kulturo kot nevarnost za svobodo izražanja, kritiki trdijo, da je to le "moralna panika". Ankete kažejo, da pomemben del prebivalstva v zahodnih državah, od tega 57 % Britancev in 55 % Američanov, molči zaradi strahu pred kritiko.

V Nemčiji le 45 % anketiranih meni, da lahko svobodno izražajo svoje mnenje. Te študije ponazarjajo vse večji občutek negotovosti, ki celo vpliva na politično in najbolj družbeno zavzete državljane v svoji zunanji izjavi. Primer tega je odpuščanje Jamesa Benneta po mnenju "New York Times" in odstranitev pesmi Eugena Gomringerja na univerzi v Berlinu.

Ta dinamika prižge zapletena vprašanja o razmerju med mnenjem in močjo, pa tudi o vlogi institucij pri ohranjanju ali omejevanju svobode diskurza. Politična polarizacija zlasti v Združenih državah Amerike ima daljnosežne posledice, kar bi lahko vplivalo tudi na Evropo v prihodnosti. Razprava o tem, kako je treba razumeti svobodo izražanja in izvajati, ostaja trenutna in izjemno pomembna.