Cene nafte eksplodirajo: Izraelsko-iranski konflikt grozi, da bo zamajal gospodarstvo!

Cene nafte eksplodirajo: Izraelsko-iranski konflikt grozi, da bo zamajal gospodarstvo!

Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so dosegle nov vrhunec 13. junija 2025, ko je Izrael izvedel vojaške napade na Iran. To stopnjevanje ima neposredne gospodarske posledice, ki takoj vplivajo na svetovne trge. Glede na vienna.at so cene na svetovnih borzah padle, medtem ko je vrednost ameriškega dolarja rasla, vlagatelji pa so vse bolj bežali k državnim obveznicam. Obenem so se občutno dvignile cene nafte, pri čemer so se cene nafte Brent zvišale za 9 % na 75,60 USD za sod. To predstavlja največji skok cen od maja 2020.

Osrednji vidik napetih razmer je vloga Hormuške ožine, ključne plovne poti, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom. Ta ožina je odgovorna za približno 20 % svetovnih pošiljk nafte, pri čemer se dnevno prepelje okoli 21 milijonov sodčkov surove nafte. Poleg tega približno četrtina svetovnih dobavnih tokov LNG zapusti to pot. Izguba iranskega izvoza nafte, ki znaša 1,6 milijona sodčkov na dan in gre večinoma na Kitajsko, bi lahko močno vplivala na svetovno gospodarstvo.

Strah pred blokado

Iran je že zagrozil z morebitno blokado Hormuške ožine, če bo prišlo do nadaljnjih vojaških provokacij. Trgovci se bojijo, da bi takšna blokada lahko dvignila cene nafte tudi do 100 dolarjev za sod, kar bi imelo resne posledice za svetovno inflacijo. Glede na Focus, zapora bi lahko ne le občutno zvišala cene nafte, ampak tudi ogrozila splošno stabilnost trga.

Poznavalci poudarjajo, da bi dejansko blokado s strani Irana težko izvedli, čeprav je bila v preteklosti že večkrat zagrožena. Kitajska kot glavni kupec iranske nafte bi naredila vse, kar je v njeni moči, da prepreči takšen razvoj dogodkov. Kljub temu negotovost ostaja in možnost nenadnega skoka cen nafte bi lahko hitro prizadela potrošnike na bencinskih črpalkah po vsem svetu.

Posledice za svetovno gospodarstvo

Vztrajno visoka raven cen nafte ne bi le spodbudila inflacije, ampak bi lahko vplivala tudi na odločitve denarne politike vodilnih centralnih bank. Višje cene nafte otežujejo zniževanje obrestnih mer, saj je ameriška centralna banka (Fed) nedavno ustavila monetarno sproščanje, zaradi česar so možna znižanja obrestnih mer v septembru vprašljiva. Kot poroča LGT, bi lahko bila tudi Evropska centralna banka (ECB) prisiljena vzeti odmor od svojih prejšnjih znižanj obrestnih mer.

Če povzamemo, geopolitična dogajanja na Bližnjem vzhodu ne le občasno zvišujejo cene nafte, ampak bi lahko imela tudi daljnosežne učinke na svetovno gospodarstvo in inflacijo. Razmere ostajajo napete in jih je vredno spremljati.