FPö opozarja: Avstrija grozi dolgu do leta 2029!

FPö opozarja: Avstrija grozi dolgu do leta 2029!

Österreich - 16. junija 2025 je komentiral tiskovna predstavnica podjetja FPö podjetja NABG. Barbara Kolm kritično o proračunu, ki ga je predstavila zvezna vlada. Po svojem mnenju je dvojni proračun za 2025 in 2026 koalicije črno-rdečega roza opisala kot neustrezno, zlasti glede želenega gospodarskega okrevanja. Kolm je trdil, da se proračun za nevaren tečaj odvisnosti od dolga in državnega posredovanja vrača in kritizira "število kozmetike", pa tudi ideološko prerazporeditev, za katero je bolj verjetno, da bo krizna tančica kot rešitev trenutnih težav.

Proračunski primanjkljaj za leto 2025 je ocenjen na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vladna kvota za porabo je torej znaša 56,8 odstotka, kar je približno deset odstotkov nad povprečjem Evropske unije. Kolm je sporočil, da lahko novi dolgovi do leta 2029 verjetno dosežejo 90 milijard evrov, kar bi povečalo skupno obremenitev dolga na nekaj manj kot 500 milijard evrov. The Fiskalrat warns in this context before an increase in the debt ratio to 91.1 percent until 2029, while the deficits above Omejitev maastrichta v višini 3 odstotkov ostane.

Neuspeli konsolidacijski cilji

Napovedi fiskalnega sveta kažejo, da bi se morala avstrijska stopnja dolga v letu 2023 do leta 2029 povečati z 84,6 odstotka na 91 odstotkov. V zadnjih letih so bili zabeleženi visoki primanjkljaji, ki se kljub načrtovanim zmanjšanjem ne bodo vrnili. Leta 2023 je skupni primanjkljaj državnega proračuna znašal 4,3 odstotka BDP in je predviden na 4,1 odstotka za leto 2024. Fiskalni svet napoveduje, da bo primanjkljaj v prihodnjih letih ostal več kot 4 odstotke. Tak proračun je bil uvrščen tudi med "neambiciozne", kar povečuje pritisk, da deluje na vlado.

Glavni vzroki za te visoke primanjkljaje so povečani izdatki v javni službi in socialne koristi, ki so še posebej poudarjeni zaradi staranja družbe. KOLM zato poziva k takojšnji strukturni reformi za stabilizacijo javnih financ. Povedala je, da bi se brez strogega konsolidacijskega programa lahko primanjkljaji leta 2025 in 2026 povečali na 5,3 odstotka ali 5,4 odstotka BDP.

politične posledice

Kritika ne izvaja samo finančnih vidikov, ampak tudi v politični orientaciji vlade. Opozarja na izgubo politične suverenosti s smernicami EU, ki bi lahko škodovale tudi gospodarstvu. Poleg tega bodo naraščajoči doplačilo obrestnih mer za posojila in poslabšane ocene privedle do povečanja vladnih izdatkov, kar bo še dodatno obremenilo finančne razmere. Kolm zavrne tudi odobritev subvencij, ki izkrivljajo konkurenco.

Zvezna vlada se zato sooča z izzivom zmanjšanja napovednih visokih primanjkljajev, da bi izpolnjevala merila Maastricht. Ti določajo, da javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP. Stopnja dolga v javnosti je odločilni indikator državnega položaja Za odločitveni kodir za državno funkcijo se šteje za odločilni indikator državnega položaja. V tem okviru Komisija EU pričakuje postopek za pretirani primanjkljaj proti Avstriji, katerega priporočilo naj bo podano 20. junija.