Izobraževalna katastrofa na Dunaju: le tretjina financiranja!
Izobraževalna katastrofa na Dunaju: le tretjina financiranja!
Wien, Österreich - Maximilian Krauss, klubski predsednik FPö, je znova ostro kritiziral Christoph Return, nekdanjega mestnega svetnika Dunaja. V trenutni izjavi, objavljeni 8. junija 2025, Krauss opisuje, da se je dunajski izobraževalni sistem med petletnim mandatom znatno poslabšal. Osrednja točka kritike je nezadostna uporaba sredstev, ki jih je zagotovila zvezna vlada za promocijo ukrajincev in spremljanje otrok. Na Dunaju so bili na Dunaju poklicani le približno tretjina. Za primerjavo so druge zvezne države, kot sta Tirol in Zgornja Avstrija, v celoti izkoristile sredstva. To sproža vprašanja o administraciji in učinkovitosti izobraževalne politike na Dunaju.
Druga skrb dejavnika je jezikovna usposobljenost študentov. Po Kraussovem mnenju več kot 60% prvih grederjev na Dunaju ne govori dovolj nemško, kar znatno zaplete zahteve za integracijo in podporo otrok. Kritizira tudi, da vrnitev med svojim mandatom na položaju ni dala nobenih jasnih izjav o združitvi družine iz Sirije, kar velja tudi za neuspeh. Negativno je poudarjena tudi namestitev razredov zabojnikov namesto betonskih problematičnih rešitev.
Kritika naslednika
Krauss se osredotoča tudi na prihodnjo izobraževalno politiko. Skeptičen je do novega izobraževalnega svetnika Emmerlinga in ne pričakuje, da se bodo razmere izboljšale. Ob sestanku sestanka je napovedal, da želi glasovati proti njenemu odredbi. Ta objava priča o stalnem nezadovoljstvu s sedanjo izobraževalno politiko na Dunaju.
Vrnitev Krauss opisuje kot napačno predstavo na ministrstvu za izobraževanje. Politik FPö poziva k temeljni reformi izobraževalne politike za reševanje izzivov v dunajskem izobraževalnem sistemu in zagotoviti, da bodo vsi otroci dobili najboljše možno izobraževanje. V tem kontekstu se Krauss nanaša na tradicijo šolskih reform na Dunaju.
Zgodovinski kontekst šolskih reform
Šolska reforma na Dunaju ima globoke korenine, ki segajo v Marijo Theresia do uvedbe javnih državnih šol leta 1774. Te reformirajo izobraževalni sistem v bistvu z uvedbo šestletnega obveznega šolanja. V zgodovini so se začele številne druge reforme, zlasti po letu 1918 pod Otto Glöckel, ki se je zavzemal za optimalen izobraževalni razvoj vseh otrok, ne glede na spol in družbene razmere. Zaradi tega razvoja je bilo celovito šolsko pravo iz leta 1962, ki je obvezno šolanje razširilo na devet let in uvedlo novo obliko usposabljanja učiteljev na pedagoških akademijah.
Nenehne reforme v šolskem sistemu, kot je uvedba nove srednje šole leta 2009, pričajo o nenehnem prizadevanju za prilagajanje in izboljšanje izobraževalnega sistema v Avstriji. V zadnjih desetletjih so bili izvedeni tudi dokazani pristopi, kot so integrativne lekcije za invalide, ki prispevajo k demokratizaciji in enakih možnostih v izobraževanju kot celoti. Kljub temu pa sedanji šolski sistem, zlasti na Dunaju, ostaja s kritičnim opazovanjem zaradi najnovejših dogodkov.
Če povzamemo, lahko rečemo, da je izobraževalna politika na Dunaju pod pritiskom in da je nujno potrebna celovita reforma za reševanje izzivov sodobne družbe. Kraussove zahteve bi lahko spodbudili potrebne spremembe v izobraževalnem sektorju. ots.at.at.at
Historywiki.wien.gv.at naslavlja reformo šole ...
bmb.gv.at obvešča o šolskem sistemu ...
Details | |
---|---|
Ort | Wien, Österreich |
Quellen |
Kommentare (0)