Zelena območja kot reševalec: kako zaščititi našo psiho!

Zelena območja kot reševalec: kako zaščititi našo psiho!

Wien, Österreich - Progresivna urbanizacija je vse večji izziv za duševno zdravje prebivalstva. Glede na oceno 58% svetovnega prebivalstva že živi v mestnih območjih, napovedi Združenih narodov pa kažejo, da se bo ta delež do leta 2050 povečal na približno 68%. V Avstriji je stopnja urbanizacije približno 59,8%. To ne samo prinaša spremembe v življenjskem slogu, ampak tudi pomembno vpliva na duševno zdravje. Prim. Dr. Christian Korbel, psihiater in predsednik Avstrijskega društva za psihiatrijo in psihoterapijo (ÖGPP), poudarja pomen onesnaževanja z okoljem, kot so onesnaževanje z zrakom in hrupom, ki se vedno bolj opredeljujejo kot dejavniki tveganja za duševne bolezni.

V tem kontekstu trenutna analiza podatkov kaže, da lahko uporaba zelenih območij, kot so parki in dodelitve, ima učinek, ki spodbuja zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija priznava naravno okolje kot pomemben dejavnik vpliva na duševno zdravje. Posebej je treba opozoriti, da je učinek uporabe zelenega prostora na zmanjšanje samomorilnega vedenja, zlasti žensk, izrazitejši. Te ugotovitve so bile predstavljene na 25. letni konferenci Ögpp, ki poteka na Dunaju od 2. do 5. aprila 2025.

povezava med urbanizacijo in psihološkimi simptomi

Celovita študija raziskovalcev iz medicinskega centra Charité-University Berlin v sodelovanju s Šanghajem univerze Fudan in medicinsko univerzo Tianjin je preučila povezavo med urbanizacijo in psihiatričnimi simptomi. Analizirani so bili podatki 156.075 udeležencev. Raziskovalci so identificirali tri različne okoljske profile, ki so močno povezani z duševnimi boleznimi. Okoljski profil, za katerega je značilna socialna prikrajšanost, onesnaževanje zraka in visoko gostoto urbanizacije, spremljajo večji simptomi depresije. Drug profil z obilico zelenih površin in boljšo dostopnostjo destinacij izletov kaže na povezavo z zmanjšanimi simptomi tesnobe.

Rezultati poudarjajo potrebo po celostnem ogledu urbanih okoljskih dejavnikov. Ugotovitve, da nekatera možganska območja zagotavljajo vpliv okoljskih profilov na psihiatrične simptome, so še posebej pomembne. Ti biološki mehanizmi pomagajo bolje razumeti odnose med mestnimi habitati in duševnim zdravjem.

Vloga zelenih površin pri urbanem načrtovanju

Urbane zelene površine ne igrajo samo bistveno vlogo pri kakovosti življenja populacije, ampak so ključni tudi za preprečevanje duševnih bolezni. Podnebne spremembe so še en dejavnik, ki je v povezavi s povečanjem zvišanja temperature in povečano stopnjo samomorov. Ögpp poudarja, da je treba psihološke posledice podnebnih sprememb jemati resno. Javna zelena območja lahko tako dragoceno prispevajo k spodbujanju duševnega zdravja in zaščiti pred samomorilnim vedenjem. Mednarodni simpozij "Podnebne spremembe in duševno zdravje" 3. aprila 2025 bo ta vidik poglobil.

Nadaljnje informacije so v člankih stadt+grün in Charité