Gospodinjstva v stiski: Do 1000 evrov več za zeleni energetski prehod!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Politik FPÖ Dorner opozarja na naraščajoče stroške energije za gospodinjstva od leta 2025 in kritizira politiko zelene energije v Avstriji.

FPÖ-Politiker Dorner warnt vor steigenden Energiekosten für Haushalte ab 2025 und kritisiert die grüne Energiepolitik in Österreich.
Politik FPÖ Dorner opozarja na naraščajoče stroške energije za gospodinjstva od leta 2025 in kritizira politiko zelene energije v Avstriji.

Gospodinjstva v stiski: Do 1000 evrov več za zeleni energetski prehod!

Tiskovni predstavnik za energijo Spodnje Avstrije FPÖ LAbg. Dieter Dorner izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov omrežja in finančnih bremen, ki jih bodo gospodinjstva morala pričakovati zaradi energetskega prehoda. Po Dornerjevih besedah ​​bi lahko dodatni letni stroški za družine znašali tudi do 1000 evrov, kar opisuje kot neposredno posledico »zelene ideologije« in politike črno-zelene zvezne vlade ter trenutne semaforizirane koalicije. Naraščajoče cene niso le kratkoročni pojav, temveč bodo imele dolgoročen vpliv na potrošnike prek stroškov omrežja, kot pojasnjuje v nedavnem sporočilu za javnost.

Dorner še posebej opozarja na bližajoči se val energetskega onesnaževanja, ki bi se lahko pojavil od januarja 2025. Visoke naložbe v širitev omrežja, ki so potrebne za vključitev alternativne proizvodnje energije v Spodnji Avstriji, bremenijo odjemalce. Od leta 2025 dalje ukrepi zvezne vlade za zniževanje cen ne bodo več veljali, kar bi lahko še poslabšalo situacijo.

Pričakovani stroški za gospodinjstva

FPÖ pričakuje, da bodo dodatni letni stroški električne energije za gospodinjstva med 200 in 700 evri, odvisno od velikosti gospodinjstva in posameznega ponudnika. V primeru izračuna štiričlanska družina ob porabi 3.500 kWh dodatno nanese okoli 760 evrov na leto, eno gospodinjstvo pa ob porabi 1.500 kWh pričakuje okoli 300 evrov dodatnih stroškov na leto. Ta razvoj je povezan tudi s kritiko prenagljenega prehoda na alternativno energijo, ki bi po Dornerjevih besedah ​​lahko povzročila visoke stroške. Poudarjeno je tudi, da so plinske elektrarne še vedno potrebne za nadomestitev temnih obdobij.

Druga osrednja točka kritike se nanaša na smernice EU za renaturacijo in zavračanje zunanjih vplivov na nacionalno energetsko politiko. Dorner zato poziva k podaljšanju zgornje meje cene električne energije in znižanju davkov na elektriko in zemeljski plin.

Stroški energetskega prehoda v širšem kontekstu

V širšem kontekstu energetskega prehoda ne gre podcenjevati prihodnjih finančnih bremen družbe. V Nemčiji si na primer vlada prizadeva doseči podnebno nevtralnost do leta 2045, kar zahteva skupne naložbe v višini približno 11,3 bilijona evrov. To ustreza letnim naložbam v višini 540 milijard evrov do leta 2045 za doseganje globalnih podnebnih ciljev.

Poleg tega je pričakovati še naraščanje omrežnine, ki že zdaj predstavlja okoli 28 % cene električne energije. Širitev obnovljivih virov energije je potrebna za pokritje postopnega opuščanja premoga in naraščajočega povpraševanja po električni energiji. Po ocenah bo za razširitev električnega omrežja do leta 2045 potrebnih približno 651 milijard evrov. Te naložbe, ki jih na koncu krijejo potrošniki, so osrednjega pomena za prihodnjo energetsko infrastrukturo, vključno z novimi vodikovimi omrežji in podnebju prijaznimi ogrevalnimi sistemi.

Prihajajoči izzivi v energetski politiki zahtevajo premislek v družbi, saj finančnih bremen energetskega prehoda ni mogoče prezreti. Jasno postaja, da bodo imele potrebne investicije in politične odločitve daljnosežne posledice za proračune.