Suche
Mein Konto
Šokantni mladi volivci: Komunisti v lokalnem svetu, ÖVP na 6. mestu!
Na volitvah v dunajski mestni svet leta 2025 raziskave kažejo, da mladi volivci vse bolj podpirajo KPÖ, medtem ko je ÖVP dosegla le 4 %.
Šokantni mladi volivci: Komunisti v lokalnem svetu, ÖVP na 6. mestu!
Politična pokrajina na Dunaju kaže zaskrbljujoč razvoj dogodkov, zlasti med mladimi volivci. V nedavni raziskavi, ki jo je izvedel anketar Peter Hajek, je 8 % mladih volivcev oddalo svoj glas skupni listi Komunistične partije Avstrije (KPÖ) in Levice. Nasprotno pa ÖVP s samo 4 % v tej starostni skupini skorajda ne najde podpore in je tako na koncu na 6. mestu. Ti rezultati imajo lahko praktične učinke na sestavo dunajskega občinskega sveta, saj ÖVP s tem številom glasov ne bi prestopila ovire, KPÖ pa naj bi bila zastopana v občinskem svetu.
Raziskava je vključevala 1200 anketirancev, pri čemer je podpora avstrijski svobodnjaški stranki (FPÖ) znašala le 18 % med volivkami, med moškimi pa 21 %. To kaže na znatno šibkost FPÖ med ženskami v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi volitvami, ko je bila porazdelitev spolov bolj uravnotežena. Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) ostaja najmočnejša stranka med ženskami s 40 %, sledi ji 38 % med moškimi. Zeleni so dosegli 17 % med ženskami in 14 % med moškimi.
Volilno obnašanje mlajših in starejših volivcev
SPÖ je še posebej močna med mladimi volivci, kjer vodi s 37 %. Sledijo Zeleni in FPÖ z 19 % oziroma 15 %, Neos pa dosega 13 %. V ekipi starejših volivcev (60+) pa je situacija povsem drugačna: tu očitno vodi SPÖ s 43 %, sledita ÖVP in FPÖ, ki dosegata vsaka po 19 %. Med 30 do 59-letniki je ÖVP prav tako zabeležila šibek rezultat, 5 % in se uvrstila na peto mesto. KPÖ je med starejšimi od 60 let prejela le 1 %.
Te številke ne ponazarjajo samo premikov znotraj volilnega telesa, ampak ponujajo tudi vpogled v možne teorije volilnega vedenja. Po mnenju Zvezne agencije za državljansko izobraževanje obstajajo štirje teoretični pristopi k razlagi volilnega vedenja: mikrosociološki pristop, ki poudarja pomen družbenega okolja; makrosociološki pristop, ki obravnava zgodovinske konflikte in stabilnost v strankarskih sistemih; individualni psihološki pristop, ki se osredotoča na čustveno navezanost na stranke; in racionalen pristop, ki poudarja individualne izračune odločanja.
Zaradi kompleksnega medsebojnega vpliva teh dejavnikov je politični interes volivcev spremenljiv in kaže, da lahko družbena lojalnost in vrednote igrajo podrejeno vlogo. Zlasti pristopi k razlagi volilnega vedenja kažejo, da bi bilo treba razviti celovito teorijo, da bi v celoti zajeli dinamiko volilnega vedenja.