Prepoved nošenja naglavnih rut za dekleta: ustava ali diskriminacija?

Prepoved nošenja naglavnih rut za dekleta: ustava ali diskriminacija?

23. oktobra 2025 bo načrtovan osnutek zakona o prepovedi nošenja naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let, povzročil burne razprave v Avstriji. Predlog predvideva prepoved nošenja naglavnih rut v šolah, predpis, ki ga je leta 2020 v podobni obliki že razveljavilo ustavno sodišče (VfGH). Sodišče je razsodilo, da takšna prepoved krši versko nevtralnost države in diskriminira muslimanke.

Odzivi na novi osnutek so bili v sedanjem postopku presoje ocenjeni pretežno kot negativni. Institucije, kot so ministrstva za pravosodje in verske skupnosti, izražajo močno zaskrbljenost glede ustavnosti in diskriminatornosti zakona. Odvetniška zbornica izpostavlja nejasnosti pri definiciji pojma »pokrivanje glave«, odvetnica za enako obravnavanje pa kritizira enostransko osredotočenost na naglavno ruto.

Verska nevtralnost in diskriminacija

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da zakon na muslimanska dekleta vpliva enostransko, ne da bi uporabljal spolno in versko nevtralen jezik. Ta neenaka obravnava je deležna ostrih kritik, zlasti glede na razpoložljive podatke, ki dajejo le malo zanesljivih številk o prizadetih študentih. Verski predstavniki se pritožujejo tudi nad pomanjkanjem posvetovanja z mladimi muslimani.

Osrednja skrb kritikov je morebitna izključitev študentov, ki nosijo naglavne rute iz verskih razlogov. Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ) in verska skupnost Alevi projekt opisujeta kot kršitev temeljnih pravic in svarita pred selektivno prepovedjo, ki zadeva samo muslimanska dekleta, podobna pravila za dečke pa niso obravnavana.

Podpora in skrbi

Kljub pretežno kritičnim glasovom se najdejo tudi zagovorniki zakona. Psihologi trdijo, da bi prepoved lahko pomagala pri spodbujanju razvoja otrokove identitete, saj bi jim omogočila odraščanje brez verskih simbolov v šoli. Sindikat učiteljev obveznega šolstva izpostavlja cilj samoodločbe, opozarja pa tudi na nevarnost dodatnih obremenitev šol.

Skupno je bilo na osnutek zakona podanih preko 400 pripomb. Velik del teh povratnih informacij, ki večinoma prihajajo od zasebnikov, je strah pred diskriminacijo. Zvezni mladinski svet in IGGÖ jasno zavračata zakon, ker vidita, da krši versko svobodo in načelo enakosti. Ministrstvo za pravosodje dvomi v praktično izvajanje zakona, predvsem glede zahtevanih sankcij, ki predvidevajo upravne globe do 1000 evrov. Trenutni razvoj dogodkov postavlja vprašanja o pravni podlagi in veljavnosti osnutka zakona.

Na splošno ostaja negotovo, ali bo osnutek ostal v sedanji obliki, saj se razprava o ravnanju z verskimi oblačili v šolah nadaljuje. Kot kaže trenutna razprava, sta pravica do enakosti in verska nevtralnost države osrednji točki spora v prihajajoči politični pokrajini.

[Krone] poroča, da ...

[MyDistrict] poudarja, da ...

[Kurier] dodaja, da ...