Trump in Nobelova nagrada za mir: Macron postavlja jasne pogoje!

Trump in Nobelova nagrada za mir: Macron postavlja jasne pogoje!

24. septembra 2025 je francoski predsednik Emmanuel Macron komentiral morebitno nagrado Nobelovega mirovnega nagrade ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Macron je poudaril, da lahko Trump ceno osvoji le, če je končal sedanjo vojno v Gazi. Macron je v svojem govoru pred Generalno skupščino ZN napovedal tudi priznanje palestinske države s strani Francije, ki velja za korak k miru med obema ljudstvoma. Belgija in Monako prav tako podpirata to pobudo, medtem ko NSA (agencija za nacionalno varnost) in Nemčija v nasprotju s tem še naprej zavračata priznanje Palestine, kot poroča [OE24].

Macron je poudaril, da so ZDA, za razliko od Francije, dostavile orožje, ki se uporabljajo v konfliktu v Gazi. Številni podporo štejejo za problematično, ker prispeva k stopnjevanju nasilja in ovira mirovni proces. Po izraelski vojski so bili v Gazi spet napadi, v katerih je bilo ubitih pet vojakov. V tem kontekstu je izraelski premier Benjamin Netanyahu Trump predlagal Nobelovo nagrado za mir in upravičil njegovo imenovanje s Trumpova prizadevanja za mir v različnih regijah, kot so poročali.

Trump in perspektiva premirja

Donald Trump je bil optimističen glede možnega premirja v Gazi. Verjame, da se je Hamas pripravljen strinjati z enim. Predlog za 60-dnevni požarni odmor je že na mizi. V tem okviru je izraelska pogajalska skupina odpotovala v Katar, da bi se pogajala o pogojih s Hamasom. Trumpova tiskovna predstavnica je sporočila, da bo ameriški specialist Steve Witkoff odpotoval v Doho, da bi podprl pogovore. Trump je konec vojne v Gazi razglasil za eno od svojih zunanjepolitičnih prioritet, poroča [TAZ].

Netanyahu je tudi pojasnil, da mora varnost Palestincev ostati v Izraelu. Predlog predvideva sprejemni center za 600.000 Palestincev, ki se bodo med požarnim odmorom postavili v južni Gazi, ki ga bodo upravljali mednarodni partnerji. Več radikalnih sil v Izraelu celo zahtevajo obvezne deportacije s strani populacije Gaze, kar šteje za kršitev mednarodnega prava s strani strokovnjakov.

Zgodovinski kontekst in slovesnosti

V perspektivi je Nobelova nagrada za mir pogosto videti kritično. Leta 1994 so nagrado podelili Yasserju Arafatu, Shimonu Peresu in Yitzhaku Rabinu za njihova prizadevanja za spopadanje z Oslom. Cilj tega sporazuma je bil ustvariti rešitev z dvema državnima, vendar so osrednji konflikti ostali nerešeni, kar je privedlo do povečanja nasilja. Direktor Inštituta za raziskovanje miru v Stockholmu Sipriju je pred kratkim izrazil skepticizem glede možnosti miru leta 2024, oceno, ki odraža izzive, s katerimi se soočajo trenutna mirovna pogajanja, kot [ORF].

Če povzamemo, se izkaže, da so prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu še vedno zapletena. Razvoj zadnjih nekaj tednov daje upanje za premirje, hkrati pa situacija ostaja napeta in nejasna. Macron in Netanyahu jasno zahtevata Trumpa, kar bi lahko vplivalo na geopolitične razmere v regiji.