Boj za pravico: Ženske v Avstriji zahtevajo socialno zamrznitev!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

13. junija 2025 se bo ustavno sodišče pogajalo o prepovedi socialne zamrznitve v Avstriji – tožba zahteva reforme zamrznitve jajc.

Am 13. Juni 2025 verhandelt der VfGH über das Verbot von Social Freezing in Österreich – eine Klage fordert Reformen zum Eizelleneinfrieren.
13. junija 2025 se bo ustavno sodišče pogajalo o prepovedi socialne zamrznitve v Avstriji – tožba zahteva reforme zamrznitve jajc.

Boj za pravico: Ženske v Avstriji zahtevajo socialno zamrznitev!

V Avstriji je zamrzovanje jajčec, znano tudi kot socialno zamrzovanje, trenutno zakonsko prepovedano brez medicinske indikacije. 13. junija 2025 bo ustavno sodišče (VfGH) obravnavalo tožbo, ki izpodbija to prepoved. Dunajčanka se v tožbi sklicuje na 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Odločitev ustavnega sodišča še čaka.

Lisa Maria Ladner, soustanoviteljica zagonskega podjetja Fyrce Care, je ena od glasov za peticijo za odpravo prepovedi socialne zamrznitve. Leta 2024 je morala odpotovati v tujino, da bi zamrznila jajčeca, kar se ji je zdelo dodatno breme. Skupaj s kolegico Johanno Rief je lansirala platformo Fyrce Care za podporo ženskam pri tej zadevi. Doslej je peticija prejela več sto podpisov.

Pravni okvir

V skladu z Zakonom o reproduktivni medicini (FMedG) je zamrzovanje jajčec dovoljeno samo v primerih medicinske potrebe, kot sta rak ali endometrioza. Nasprotno pa je zamrzovanje semenčic dovoljeno brez medicinske indikacije. Bettina Toth, direktorica Univerzitetne klinike za ginekološko endokrinologijo in reproduktivno medicino, je pojasnila, da so najpogostejše medicinske indikacije za zamrzovanje jajčec pri ženskah v kritičnem zdravstvenem stanju, ki se po zdravljenju pogosto soočajo z neplodnostjo.

Tožnikov odvetnik Matthias Brand je poudaril, da socialno zamrzovanje jajčec ne prinaša nobenih slabosti za ženske ali njihove otroke. Študija kaže, da bi lahko ena od štirih žensk v Avstriji trajno ostala brez otrok, ker plodnost žensk po 30. letu močno upade. Kljub visokim stroškom okoli 4000 evrov na cikel za odvzem jajčeca in 400 evrov letno za shranjevanje obstaja veliko zanimanje med mladimi ženskami za to možnost.

Kritika in družbeni pogledi

Razprava o socialni zamrznitvi ni brez polemik. Kritični glasovi, kot je Martina Kronthaler, generalna sekretarka aktion leben österreich, opozarjajo na zdravstvena tveganja pozne nosečnosti in družbeni pritisk, ki ga ženske doživljajo glede načrtovanja družine. Kronthaler metodo opisuje kot drago in nevarno ter poziva k večji družbeni odgovornosti za združljivost dela in družine.

Vlada je poudarila, da je zakonodaja v njenem obsegu. Johanna Hayden iz zveznega kanclerja se je sklicevala na diskrecijsko pravico Evropskega sodišča za človekove pravice glede umetne oploditve in prosila za 18-mesečno pripravljalno obdobje v primeru spremembe zakona.

Medtem ko medicinska skupnost poziva k reformi obstoječe zakonodaje, javna razprava kaže tudi na to, da se ženske želijo samostojno odločati o rojevanju otrok. Ustavno sodišče je zdaj pred nalogo, da razjasni, ali je obstoječo prepoved mogoče uskladiti s pravico do samoodločbe.

Odločitve ustavnega sodišča bi lahko imele daljnosežne posledice za reproduktivno medicino v Avstriji. Social freezing je že dovoljen v državah, kot so Španija, Švedska in Belgija. Izid teh pogajanj bomo spremljali z velikim zanimanjem.

Vol.at poroča, News.at sporoča o tem, in Kosmo.at doda kontekst.