Musk zahteva ničelne carine: razpravlja se o območju proste trgovine med ZDA in Evropo!

Musk zahteva ničelne carine: razpravlja se o območju proste trgovine med ZDA in Evropo!

5. aprila 2025 je ameriška vlada pod predsednikom Donaldom Trumpom uvedla globalne carine, ki neposredno vplivajo na mednarodno trgovino. Trumpov svetovalec Elon Musk se je v video sporočilu na konferenci stranke Lega v Firencah jasno zavzel za cono proste trgovine med Severno Ameriko in Evropo. Musk poziva k "ničelni tarifni situaciji" med ZDA in Evropo – predlog, ki velja za izrednega glede na Trumpovo trenutno zvišanje uvoznih tarif za skoraj vse izdelke in države. Od prihodnje srede bodo veljale 20-odstotne dodatne dajatve za blago in storitve iz EU, kar bi lahko pomenilo dodaten pritisk na mednarodno trgovino.

Trump ukrep opravičuje s trditvijo, da mednarodni trgovinski partnerji "otrgajo" ZDA. Ta agresivna trgovinska politika je pritegnila kritike politikov in ekonomistov po vsem svetu. Delniški trgi se na to dogajanje odzivajo z velikimi izgubami cen, kar je znak, da so trgi zaskrbljeni zaradi morebitnega vpliva trgovinske vojne.

Zgodovinski kontekst tarif

Uvedba kaznovalnih in zaščitnih carin ima v svetovni trgovinski politiki dolgo zgodovino, ki sega v 19. stoletje. V tem obdobju je bilo med Severno Ameriko, Evropo in Vzhodno Azijo sklenjenih veliko dvostranskih trgovinskih sporazumov za zaščito gospodarskih interesov. Danes je 164 držav članic Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in so uradno zavezane prosti trgovini, vendar obstajajo številne izjeme, kot kažejo nedavne odločitve ameriške vlade.

Sama WTO je nastala na podlagi Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), ki je bil združen v WTO leta 1994. Kljub prevladujočim sporazumom o prosti trgovini smo še naprej priča vrnitvi k protekcionističnim ukrepom, kot so kaznovalne tarife EU za kitajske solarne module leta 2013, ki so bile sprejete za zaščito lastne industrije.

Trenutna trgovinska politika in njene posledice

Muskova prošnja za območje proste trgovine med Severno Ameriko in Evropo je v ostrem nasprotju s trenutnimi trgovinskimi strategijami ZDA. Opazujemo lahko čase, v katerih so gospodarski zmagovalci in poraženci, podobno kot v času Otta von Bismarcka, neposredna posledica carin. Smoot-Hawleyjev tarifni zakon iz leta 1930, ki je uvedel visoke carine, se pogosto navaja kot primer, ki velike depresije ni preprečil, ampak jo je še poslabšal.

V današnji situaciji vidimo, da ZDA poskušajo zmanjšati svoj vpliv v svetovnem trgovinskem redu, obenem pa se pričakujejo konflikti z velikimi trgovinskimi partnerji, kot sta Kitajska in EU. Pravila STO Američani dojemajo kot nepravična, kar povečuje negotovosti v mednarodni trgovini in postavlja vprašanje, ali so svetovne gospodarske lestvice še vezane na načela proste trgovine.

Razvoj trgovinske politike ZDA bo še naprej pozorno spremljan, zlasti ker se gospodarske razmere hitro spreminjajo in se povečujejo tveganja trgovinske vojne. Strokovnjaki in analitiki vedo, da bi se lahko dinamika svetovnega gospodarstva zaradi teh sprememb strategije močno spremenila.