EU povečuje uvoz plina iz Rusije: Kako dolgo kljub vojni?

EU povečuje uvoz plina iz Rusije: Kako dolgo kljub vojni?

Kljub trajajočemu konfliktu v Ukrajini in s tem povezanim sankcijam je Evropska unija (EU) leta 2024 povečala uvoz plina iz Rusije za 18 % v primerjavi s prejšnjim letom. To izhaja iz poročila avtorja dunaj.at ven. Povečanje uvoza vključuje tako plin, dobavljen po plinovodih, kot tudi utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Kljub političnim napetostim in osredotočenosti EU na neodvisnost od fosilnih goriv se povpraševanje v bloku ni povečalo, kar je povzročilo skoraj 60-odstotno zvišanje cen plina leta 2024.

V nasprotju s cilji EU, da do leta 2027 odpravi uvoz plina iz Rusije, se je realnost doslej razvijala drugače. Zlasti Italija, Češka in Francija so povečale nakupe ruskega plina. V prihodnjih tednih bo predstavljen nov časovni načrt, ki bo podprl te ambicije. Kljub temu kritične razmere še zaostruje odločitev Ukrajine, da od začetka leta 2025 ne dovoli ruskega zemeljskega plina prek svojega ozemlja.

Rekorden uvoz utekočinjenega zemeljskega plina

Leta 2024 je uvoz ruskega UZP v EU dosegel rekordno raven, s povečanjem za 19,3 % v primerjavi z letom 2023, kot fr.de poročali. Nemško državno podjetje SEFE (Securing Energy for Europe GmbH) je bilo eden največjih kupcev ruskega UZP, ki so ga letos obsežno kupovali. SEFE je pridobil skupno 58 pošiljk v obsegu 4,1 milijona ton, kar je šestinpolkrat več kot v prejšnjem letu.

Nemška okoljska pomoč in številne okoljske organizacije pozivajo k vseevropski embargu proti ruskemu UZP. Kritiki trdijo, da uvoz LNG ni predmet sankcij EU, zaradi česar države zanikajo odgovornost za povečan uvoz. Čeprav so nekatere države EU prepovedale neposredni uvoz ruskega plina prek lastnih pristanišč, se njegova preusmeritev prek drugih držav kaže kot problematična.

Izzivi in ​​geopolitična tveganja

Geopolitične napetosti z ZDA predstavljajo dodatno tveganje za evropsko oskrbo z energijo, zlasti glede na njeno odvisnost od dobav UZP iz tujine. EU si je za cilj zadala poglobitev energetskih odnosov z ZDA in diverzifikacijo alternativnih virov energije. Nedavno poročilo iz tagesschau.de kaže, da je Rusija trenutno druga največja dobaviteljica UZP v EU s 16-odstotnim deležem, sledijo pa ji ZDA.

Komisija EU načrtuje, da bo do leta 2027 popolnoma prenehala uporabljati ruski plin, bodisi po plinovodih ali kot utekočinjeni zemeljski plin. Vendar je to oteženo zaradi nezadostne pripravljenosti držav članic, da bi preklopile na alternativne dobavitelje energije. Tekoče naložbe v projekte LNG in dejstvo, da skoraj polovica uvoza v EU prihaja iz Rusije, predstavljajo velik izziv.

Za zagotovitev zanesljive oskrbe v prihodnosti mora EU nujno ponovno razmisliti o svoji odvisnosti od ruskega plina in razviti alternativne strategije.