Revolucija v vodi: sledi v Baltskem morju postajajo požrešne plenilske ribe!

Revolucija v vodi: sledi v Baltskem morju postajajo požrešne plenilske ribe!

Nova študija na Švedskem kaže, da se je baltski sled v zadnjih letih izjemno razvil. Raziskava, opravljena na Univerza Uppsala je dokumentiral odkritje vidno velikega sleda severovzhodno od Uppsale. Ti slaniki kažejo prej neznano vedenje: aktivno se hranijo z drugimi ribami.

Analiza škržnih pasti in vsebine želodca je pokazala, da se je genetsko drugačna populacija sleda v Baltskem morju razvila v plenilske ribe. Poškodovane škržne pasti kažejo, da ti slaniki posebej lovijo in jedo manjše ribe. Pojav je doslej edinstven, saj so ga opazili le v Baltskem morju po vsem svetu. Raziskovalci pripisujejo nenavadno obnašanje pomanjkanju klasičnih plenilskih rib, kot sta skuša in tuna, kar je ustvarilo evolucijski vakuum, ki ga je zasedel sled. Plenilski slaniki so skoraj dvakrat večji od svojih sorodnikov, ki se prehranjujejo s planktonom, imajo pa tudi višjo vsebnost maščob in nižjo vsebnost dioksina, zaradi česar so še posebej okusni in zdravi.

Prilagoditev sleda na Baltsko morje

Sledi so kolonizirali Baltsko morje približno 10.000 let. Pomembna mutacija v vidnem pigmentu rodopsinu je ključnega pomena za zagotovitev, da lahko sled optimalno najde pot v svojem habitatu. Ta mutacija spremeni svetlobno občutljivost sleda za približno deset nanometrov v rdeče območje. To mladim ribam omogoča, da prej prepoznajo plenilce.

Baltsko morje se bistveno razlikuje od Severnega Atlantika: je plitvejše, toplejše, bogatejše s hranili in ima tudi do desetkrat nižjo slanost. Te posebne lastnosti somornice spremenijo svetlobne pogoje in povzročijo, da je voda bolj rdeča. Genetska prilagoditev sleda se je zgodila hitro, v 23 do 65 genskih generacijah. Glede na rezultate študije v Zbornik Nacionalne akademije znanosti objavljeno, se je mutacija prvič pojavila pred 42.000 leti in se ni uspela uveljaviti v Atlantiku. Te genetske spremembe so odličen primer, kako se je sled lahko prilagodil svojemu specifičnemu okolju.

– Predložil Zahodno-vzhodni mediji