Vzhodna Frizija 1914: Strah pred vojno - pogled na vzhodno fronto
Doživite vojno z vidika vzhodnih Frizijcev leta 1914: strah, upanje na mir in potek dogodkov na vzhodni fronti.
Vzhodna Frizija 1914: Strah pred vojno - pogled na vzhodno fronto
Na podeželju vzhodne Frizije leta 1914 je bilo vse prej kot navdušenje nad vojno! Ljudje so do zadnjega živeli v strahu in upali na mir. Zapisi iz šolske kronike Reepsholt kažejo na mračno razpoloženje: vojno so dojemali kot »nekaj strašnega, temnega«, kar grozi, da bo vse sesulo. Mnogi niso zares verjeli v svetovno vojno, prepričani so, da gospodarske vezi med narodi onemogočajo vojno. Toda realnost je bila kruto drugačna!
1. avgusta 1914 se je naslov Harlingerlanda glasil: "Ukazano stanje neposredne vojne nevarnosti." Le nekaj dni pozneje je bilo sedem evropskih držav že vpletenih v strašno vojno, ki bo za vedno spremenila svetovno zgodovino. Začeli so se boji na vzhodni fronti in vzhodnofrizijski pehoti so na lastni koži izkusili neštete žrtve in grozote vojne. Po ogorčenih bojih na jugovzhodu, ki so trajali do 13./14. junija 1915 so bili Rusi pregnani iz Galicije in osvobojeno mesto Lvov.
Groza vojne
Vzhodnofrizijski vojaki so bili priča nenehnemu menjavanju napadov in protinapadov, ko so se premikali proti severu. Septembra 1915 so se prek Bialystocka vrnili na zahodno fronto. Polkovni kronist je zapisal: »Vzhodni Frizijci, ki so mesece videli samo vojno in vojno, goreče vasi in opustošena naselja, cvileče ranjence in tihe mrtve, začudeno gledajo na življenje in dogajanje v mestu.« Surovi bojevniki so neodločno poskušali obnoviti svoje odnose z življenjem.
Vojna na vzhodni fronti se je dokončno končala z mirovno pogodbo v Brest-Litovsku 3. marca 1918. Nova sovjetska država je priznala Ukrajino in Finsko kot neodvisni državi ter se odpovedala ozemeljskim zahtevam do Poljske in Baltika, ki sta bili nekoč del carskega imperija. Armenija je pripadla Turčiji – dramatičen konec za mnoge, ki so na lastni koži izkusili grozote vojne!