Jezikovna kriza dunajskega omiznega razreda: kje je nemščina?
Skoraj polovica dunajskih prvošolcev slabo govori nemško, kar je posledica različnih vzrokov, kot sta migracija in pandemija. Strokovnjaki komentirajo to.
Jezikovna kriza dunajskega omiznega razreda: kje je nemščina?
Na Dunaju se v izobraževalnem sektorju kaže zaskrbljujoča slika. Skoraj polovica prvošolcev ima težave z nemškim jezikom, kar močno vpliva na njihovo sodelovanje pri pouku. Mestni svetnik za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je nedavno komentiral razloge: Povečanje števila beguncev iz Ukrajine in Sirije, pandemija CoV in povečana uporaba pametnih telefonov vodijo v to zaskrbljujočo situacijo. Osnovnošolska učiteljica Kerstin Nichtenberger je v pogovoru potrdila te ocene in dodala, da tudi otroci iz nemško govorečih družin pogosto niso sposobni samostojno opravljati vsakdanjih opravil. »To so otroci, ki si pogosto ne znajo niti zavezati čevljev ali se preobuti za uro športne vzgoje,« pravi Nichtenberger poroča ORF.
Jezik in identiteta: pereč problem
Vendar pa izzivi niso omejeni le na usvajanje jezika. Berlinska kirurginja Nani Rostamian, ki je z družino prišla v Nemčijo pri sedmih letih, govori o težavah pri sporazumevanju s starši o svojem medicinskem znanju. "Ne morem se z njimi pogovarjati o medicini. Ko želim nekaj razložiti, moram pogosto uporabiti pisalo in papir." Te jezikovne ovire ne povzročajo le komunikacijskih težav, ampak ogrožajo tudi kulturno identiteto: »Za nas je bil to postopen proces vključevanja ali pozabljanja lastnih korenin,« pravi Rostamian. Člani arabskih in turških družin v Nemčiji so pogosto zaskrbljeni, da bodo njihovi otroci izgubili svoj jezik in s tem tudi dostop do svojih kulturnih korenin. Mirvat Adwan, sirska novinarka v Berlinu, je ustanovila inštitut za ohranjanje arabskega jezika za svoje otroke. »Večina arabskih staršev je zaskrbljena, da bodo njihovi otroci izgubili jezik,« poroča Adwan Deutschlandfunk Kultur zabeležil.
Za rešitev teh težav jezikoslovci poudarjajo potrebo po aktivni promociji maternega jezika, saj je trdno usvajanje jezika ključnega pomena za razvoj znanja nemščine. Drugi vidik je upoštevanje vseh kulturnih okolij v izobraževalnem sistemu, kar ne le krepi otrokovo samozavest, ampak tudi izboljšuje njihovo integracijo.