Avstrijska finančna kriza: Badlt opozarja na dramatične dolgove!
V intervjuju LeaderSt je predsednik fiskalnega sveta Christoph Badelt analiziral avstrijsko proračunsko politiko in potrebne reforme.
Avstrijska finančna kriza: Badlt opozarja na dramatične dolgove!
Avstrija se sooča s finančno krizo! Znani strokovnjaki, kot je Christoph Badelt, predsednik fiskalnega sveta, napovedujejo, da se bo javni dolg do leta 2028 povečal na alarmiranih 85 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V intervjuju za LeadersNet Badt poudarja, da je nujna konsolidacija proračuna potrebna za nastavitev finančnega tečaja za stabilno prihodnost. Te temne perspektive se odražajo tudi v trenutnem poročilu fiskalnega sveta, ki napoveduje primanjkljaj visokega proračuna 3,9 in 4,1 odstotka BDP za 2023 in 2024, medtem ko se vladna poraba zaradi inflacije hitro povečuje. Pritisk na javne finance se povečuje zaradi oslabitvenega gospodarstva, kar še bolj zaostri že kritično situacijo.
Glede na ta dramatičen razvoj je potreba po konsolidaciji ogromna, kot opozarja fiskalni svet. "Da bi se izognili negativnemu postopku primanjkljaja EU, so potrebni ukrepi v višini najmanj 6,3 milijarde evrov," je dejal Badelt, ki poudarja potrebo po uporabi tradicionalnih pristopov k finančni politiki. Ključnega pomena je, da odpremo tako prihranke kot nove vire dohodka. "Moramo strukturno obnoviti izdatke, hkrati pa preučujemo nove priložnosti za povečanje dohodka," je dejal Badelt v intervjuju za ORF.potrebne nujne reforme
"Javni sektor je na negotovi lokaciji", potisne Badelt in se nanaša na veliko potrebo po ukrepanju na različnih področjih, kot sta izobraževanje in zdravje. Za povečanje potenciala učinkovitosti in ublažitev pritiska na državne proračune so potrebni tudi ukrepi proti pomanjkanju kvalificiranih delavcev in povečanju starosti pokojnine. "Brez jasnega načrta, kako je mogoče preveriti obstoječe stroške in po potrebi zmanjšati, bo težko stabilizirati proračunske razmere," opozarja Badelt.
Negativni učinki visoke inflacije bi lahko spremenili pozitiven prispevek dohodka DDV iz leta 2024, rast BDP pa naj bi bila zadostna za zmanjšanje stopnje dolga. Vse večje povpraševanje po življenjskem prostoru zaradi rasti prebivalstva je še dodatno zaostrilo razmere na stanovanjskem trgu. Razprava o učinkoviti uporabi virov in ustvarjanju obsega za prihodnje usmerjene naložbe je zato neizogibna. Potreba po trajnostni proračunski politiki je za Avstrijo grenka resničnost, pot do finančne stabilnosti pa ostaja skalnata in zahtevna, kot poročata tako vodja kot ORF.