Spomin na koroške vodilne ume: SPÖ pošilja znak hvaležnosti
1. novembra 2025 bodo predstavniki SPÖ na Koroškem s polaganjem vencev za demokracijo in družbene vrednote počastili pomembne osebnosti.

Spomin na koroške vodilne ume: SPÖ pošilja znak hvaležnosti
1. novembra 2025 so na Koroškem potekali pomembni spominski dogodki. Člani izvršnega odbora državne stranke SPÖ so položili vence na grobove nekaterih izjemnih osebnosti, ki so se zavzemale za socialne in demokratične vrednote. Med odlikovani sta bila Friedrich Schatzmayer, prvi župan Celovca v 2. republiki, in Maria Tusch, prva koroška državna svetnica.
Venec so položili na grob nekdanjega guvernerja Leopolda Wagnerja na pokopališču Stein-Viktring. Poleg tega so potekala nadaljnja polaganja vencev na pokopališču v Anabichlu, kjer so med drugim počastili grobove Arnolda Rieseja, Floriana Grögerja in številnih drugih zaslužnih osebnosti.
Zavezanost družbenim vrednotam
Predsednik državne stranke Daniel Fellner je v svojem govoru poudaril pomen častnih osebnosti. Strastno so se zavzemali za bolj socialno in demokratično sobivanje. Fellner je poudaril pomen hvaležnosti za doseženo socialno državo in pozval, naj ostanejo pozorni na napade na demokracijo.
Prireditve so bile dobro obiskane, med njimi Daniel Fellner in številni drugi politični predstavniki, vključno z Gaby Schaunig, namestnico guvernerja, in Philipom Kucherjem, predsednikom kluba. Med delegacijo SJG so bili prisotni številni člani celovške SPÖ.
Kultura spominjanja v kontekstu
S 1. novembrom se ne spominjamo le pomembnih osebnosti na Koroškem, temveč pomagamo pri soočanju z zgodovinsko odgovornostjo v širšem kontekstu. Na mednarodni ravni bo na primer dan spomina na žrtve holokavsta 27. januarja 2025 in ga bomo praznovali pri spomeniku umorjenim Judom v Evropi. Poudariti je treba, da kultura spomina ostaja izziv, tudi mnoga desetletja po dogodkih nacionalsocializma.
Še posebej v času, ko skupinska mizantropija ponovno narašča in so demokratične vrednote pod pritiskom, Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poudarja potrebo po diferenciranem preučevanju zgodovine. Spominska obeležja ne smejo biti le čustvena mesta, ampak tudi mesta umika za racionalno učenje in priznanje.
Družbeno soočanje s preteklostjo in integracija beguncev v družbo ostaja naloga prihodnjih generacij. Trajnostna kultura spomina lahko pomaga pri pridobivanju lekcij iz zgodovine in reševanju družbenih problemov.