Vročinski val: Evropa tretji najtoplejši junij doslej!

Vročinski val: Evropa tretji najtoplejši junij doslej!

Junija 2025 je bil svet eden najtoplejših mesecev v zgodovini. Služba Copernicus Climate Change Service (C3S) je zabeležila povprečno površinsko temperaturo ERA5 16,46 °C za ta mesec, zaradi česar je bil junij tretji najtoplejši na svetu. Ta temperatura je bila za 0,47 °C višja od junijskega povprečja v obdobju 1991 do 2020, medtem ko je bila junija 2024 najvišja z rekordnimi 16,66 °C. Poleg tega je bil junij 2025 za 1,30 °C toplejši od predindustrijske ravni, ocenjene med letoma 1850 in 1900, kar jasno dokazuje vpliv podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, na globalno podnebje.

To posebnost poudarja poročanje C3S, ki v imenu Evropske komisije objavlja mesečne podnebne biltene. Ti bilteni temeljijo predvsem na naboru podatkov za ponovno analizo ERA5, ki zbira milijarde meritev s satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj. Postopek asimilacije podatkov omogoča izdelavo konsistentne in celovite ocene globalnega podnebnega stanja, ne da bi bilo treba predvideti spreminjajoče se razmere v realnem času.

Vpliv vročinskih valov

Pomemben dogodek v juniju je bil vročinski val, ki je prizadel velik del zahodne Evrope. Ta vročinski val so okrepile rekordno visoke temperature morske površine v zahodnem Sredozemlju, kar odraža razširjene podnebne spremembe, ki so bile v zadnjih letih vse bolj dokumentirane. Ti ekstremni vremenski dogodki so jasen pokazatelj naraščajočih podnebnih tveganj, ki ogrožajo ekosisteme in človeške skupnosti po vsem svetu..

Globalne površinske temperature so se od leta 1880 dvignile za več kot 1,3 °C, leta 2024 pa za približno 1,55 °C nad predindustrijsko ravnjo. V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča najvišjim temperaturam v več kot 125.000 letih, kar je povečalo pritisk na vlade in družbe, da sprejmejo nujne ukrepe glede podnebnih sprememb. To postane še posebej zanimivo, če upoštevamo napovedi nadaljnjega segrevanja, ki se lahko do konca 21. stoletja giblje med 1,5 in 5,7 °C, odvisno od scenarija emisij.

Podnebni ukrepi in obeti

Poročilo IPCC poudarja, da so antropogeni izpusti toplogrednih plinov glavni vzrok segrevanja podnebja. Trenutne koncentracije toplogrednih plinov v ozračju leta 2024 so bile 421 ppm za ogljikov dioksid in 1930 ppb za metan. Ambiciozno podnebno ukrepanje bi lahko omejilo dvig temperature na 1,5 °C do 2,4 °C do leta 2100, vendar zahteva takojšnje in odločno ukrepanje.

Tehnična in ekonomska izvedljivost ublažitve podnebnih sprememb obstaja, vendar zahteva spremembo v proizvodnji energije, kot je povečana uporaba sončne energije in vetrne energije, pa tudi zmanjšana poraba mesa in zaščita ekosistemov. Da bi se soočile z izzivi podnebnih sprememb, morajo družbe mednarodno sodelovati pri reševanju ogromne grožnje, ki jo predstavlja podnebna kriza.