Borzni poznavalci razkrivajo: Trumpov vpliv na trge v 2025!
Investicijski dan 2025 na Dunaju: strokovnjaki razpravljajo o finančnih trgih, inflaciji in obrestnih merah. Vpogledi vodilnih finančnih institucij.

Borzni poznavalci razkrivajo: Trumpov vpliv na trge v 2025!
19. maja 2025 je na Dunaju potekal Bawag in easybank Investment Day 2025, kjer je bilo prisotnih okoli 800 strank. Poleg osebnih udeležencev so dogajanje prek neposrednega prenosa spremljali tudi številni drugi gledalci. Program je vključeval različna predavanja, razprave in stojnice, na katerih so finančni strokovnjaki iz priznanih partnerskih podjetij, kot so BNP Paribas, Franklin Templeton, BlackRock, Amundi, DWS Group X-Trackers, J.P. Morgan, Candriam in DJE Kapital AG, podajali vznemirljive vpoglede v aktualno borzno dogajanje.
Dogodek je vodila Ingrid Spanier in je med drugim vključeval osrednji govor strokovnjaka z Wall Streeta Markusa Kocha z naslovom "The Trump Show 2.0 – Gamechanger or Endgame?" Koch je borzne dogodke v letu 2025 označil za nepredvidljive, a dejal, da bodo zaradi Trumpove ponovne izvolitve postali bolj predvidljivi. Poudaril je, da bi lahko recesijo v ZDA preprečili, če bi našli rešitve za carinski spor. Napovedal je tudi, da si bo Trump prizadeval za stabilizacijo borze, kar bi bilo ključnega pomena za vmesne volitve.
Razprava o trgih
Osrednja tema dogodka je bila razprava o vplivu Trumpovega drugega mandata na finančne trge. V tej razpravi so poleg Markusa Kocha sodelovali še Martin Kocher, Enver Siručić in Ulrich Kaffarnik. Poudarek njihove izmenjave je bil na konkretnih vzgibih za vlagatelje, ki izhajajo iz različnih tržnih razmer in politične klime.
Poleg tega so bili med dogodkom opravljeni video intervjuji z drugimi strokovnjaki iz industrije in strankami podjetij Bawag in easybank, da bi poglobili razumevanje trenutne tržne situacije.
Obeti o okviru denarne politike
Drug pomemben vidik, ki je v zadnjih letih oblikoval naložbeno okolje, sta bili inflacija in obrestne mere. Centralne banke, zlasti ameriška centralna banka Federal Reserve, vse bolj skrbijo za vlagatelje. Od leta 2025 se pričakuje, da bodo glavne centralne banke začele zniževati obrestne mere, potem ko so pred tem močno zvišale obrestne mere. Na primer: Fed je ohranil obrestne mere nespremenjene 18 mesecev, preden je septembra 2024 začel zniževati obrestne mere.
David Knee, namestnik direktorja informatike za fiksni dohodek, je podvomil v mnenje, da bi se Fedova politika "višje za dlje" lahko nadaljevala. Kljub 5-odstotnemu dvigu obrestnih mer v ZDA razvita gospodarstva kažejo odpornost. Vlagatelji so prepričani, da so odločitve o obrestnih merah uspešno omogočile "mehak pristanek" gospodarstva, ne da bi povzročile večjo gospodarsko upočasnitev. Vendar ostaja negotovost glede hitrosti in obsega nadaljnjega znižanja obrestnih mer.
Japonska centralna banka namerava naslednje leto zvišati obrestne mere za boj proti deflaciji. David Knee priporoča, da so vlagatelji v obveznice previdni in razmislijo o obrambnem položaju, saj se absolutni donosi na obveznice štejejo za privlačne tako pri kratki kot pri dolgi zapadlosti. To bi lahko zagotovilo protiutež morebitni izpostavljenosti lastniškega kapitala, če se makroekonomske razmere poslabšajo.
Če povzamemo, je razvidno, da je za dogajanje na finančnih trgih značilna kompleksna interakcija med političnimi odločitvami in ukrepi denarne politike. Tako strokovno znanje predstavljenih strokovnjakov iz panoge kot trenutne gospodarske razmere ponujajo vlagateljem dragocen vpogled v možne strategije in njihovo prilagajanje nestanovitnim trgom. Za podrobnejše informacije o trendih in analizah si oglejte poročanje leadersnet in [Investment Perspectives from M&G].