Odkritje fosila aligatorja na Dunaju: senzacija iz prazgodovine!

Odkritje fosila aligatorja na Dunaju: senzacija iz prazgodovine!

V zadnjih tednih je fascinantna arheološka dvojna najdba povzročila razburjenje v znanstvenem svetu. Medtem ko je ekipa raziskovalcev na španskem otoku Mallorca odkrila okostje enega najstarejših znanih sesalcev na zemlji, je Naravoslovni muzej na Dunaju poročal o odkritju doslej neznanega fosila krokodila v nekdanjih rudnikih gline Hernals. Ta senzacionalna najdba ne bi mogla le izpodbijati teorije evolucije, ampak tudi vrgla novo luč na sožitje prazgodovinskih živalskih vrst.

Fosil z Mallorce, datiran v obdobje od 270 do 280 milijonov let, pripada predstavniku terapsidov, zgodnje družine sesalcev. Glasno danes.at Gre za mesojedo žival velikosti haskija, ki je živela v permu in se verjetno prehranjevala z manjšimi plazilci. Ta najdba presega prejšnji starostni rekord za najdbe gorgonopsije za 15 milijonov let in zagotavlja dragocen vpogled v razvoj sesalcev in njihovo geografsko razširjenost.

Stoletja stari krokodili na Dunaju

Hkrati je skupina paleontologov iz Naravoslovnega muzeja na Dunaju, kot ots.at je poročal o izjemnem odkritju: fosil majhnega aligatorja iz rodu Diplocynodon, ki je star 12,2 milijona let. Ta fosil bi lahko izpodbijal ideje o izumrtju aligatorjev v srednji Evropi. Prej so domnevali, da so izginili pred 13,6 milijoni let, novo odkritje pa kaže, da so zadnji aligatorji morda živeli veliko pozneje.

Aligatorji, ki so včasih živeli v rodovitnih močvirjih in rečnih pokrajinah tega območja, so dosegli dolžino okoli dveh metrov. Ekipa okoli univ. Prof. dr. Mathias Harzhauser je tudi ugotovil, da niso le podnebne spremembe, ampak tudi faza nenavadne suše povzročila izumrtje teh fascinantnih bitij v srednji Evropi. Ta ugotovitev je skladna z idejo, da je bil razvoj krokodilov tesno povezan z njihovim okoljem, in pušča prostor za nove razprave o njihovem življenjskem slogu in mehanizmih prilagajanja.