Krizni pogovori v Istanbulu: na vidiku mir med Izraelom in Hamasom?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Mednarodne države pozivajo k prekinitvi ognja v konfliktu med Izraelom in Hamasom. Zunanji minister Hakan Fidan poudarja rešitev dveh držav za zagotovitev miru.

Internationale Staaten fordern eine Waffenruhe im Israel-Hamas-Konflikt. Außenminister Hakan Fidan betont die Zweistaatenlösung zur Friedenssicherung.
Mednarodne države pozivajo k prekinitvi ognja v konfliktu med Izraelom in Hamasom. Zunanji minister Hakan Fidan poudarja rešitev dveh držav za zagotovitev miru.

Krizni pogovori v Istanbulu: na vidiku mir med Izraelom in Hamasom?

4. novembra 2025 je več muslimanskih držav skupaj pozvalo k spoštovanju premirja med Izraelom in Hamasom. Ta zahteva je bila podana na srečanju zunanjih ministrov v Istanbulu, ki so se ga med drugim udeležili Turčija, Združeni arabski emirati, Indonezija, Katar, Pakistan, Savdska Arabija in Jordanija. Egipt se srečanja ni mogel udeležiti zaradi drugih obveznosti. V tem kontekstu je turški zunanji minister Hakan Fidan poudaril, da je treba narediti korake k rešitvi dveh držav, da bi dosegli trajni mir v regiji.

O rešitvi dveh držav, ki predvideva mirno sožitje Izraela in palestinske države, se razpravlja že desetletja. Doslej pa ni bilo nobenega konkretnega napredka pri uresničevanju mirovnega načrta, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump. V drugi fazi ta med drugim predvideva razorožitev Hamasa in njegovo izključitev iz politične udeležbe na območju Gaze. Poleg tega naj bi oblikovali mednarodne mirovne sile za stabilizacijo območja Gaze. Vendar pa bi napotitev teh sil zahtevala mandat Varnostnega sveta ZN.

Vloga Turčije in Hamasa

Fidan je še poročal, da je Hamas pripravljen prenesti upravo nad območjem Gaze na palestinski odbor. Te informacije poudarjajo politično dinamiko in možnosti za prihodnja pogajanja. Turčija se je v zgodovini uveljavila kot ključni posrednik v regiji in igra ključno vlogo pri posredovanju trenutnega premirja, ki je začelo veljati 10. oktobra.

Kljub tem diplomatskim prizadevanjem obstajajo resni varnostni pomisleki. Izrael je nedavno izvedel napad na jugu Gaze, v katerem sta bila ubita dva človeka. Izraelska vojska je ta napad opravičila s trditvijo, da Palestinci predstavljajo grožnjo in so prestopili "rumeno črto". Te eskalacije mečejo senco na prizadevanja za dosego trajnega miru.

Zgodovinski kontekst mirovnih prizadevanj

Konflikt med Izraelom in Palestinci ima dolgo in kompleksno zgodovino, ki so jo zaznamovale različne mirovne pobude in diplomatska prizadevanja ter številni neuspehi. Rokovanje med Jicakom Rabinom in Jaserjem Arafatom 13. septembra 1993 je simboličen datum v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Od takrat so potekala različna pogajanja, vključno s časovnim načrtom za rešitev dveh držav in pobudami za spodbujanje gospodarskega sodelovanja med Izraelci in Palestinci.

Vendar pa spor ostaja nerešen in resni zapleti, kot sta politični razkol v palestinskem vodstvu in povečanje števila izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, otežujejo mirovna prizadevanja. Kritiki trdijo, da izraz "mirovni proces" pogosto ostane le politični slogan, ne da bi bil dosežen bistven napredek.