Umetnost ali provokacija? Razprava o plakatu Niwa v graški Štajerski jeseni

Umetnost ali provokacija? Razprava o plakatu Niwa v graški Štajerski jeseni

Aktualna umetniška razstava “Horror Patriate” razburja srce Gradca. Kar se je sprva zdelo preprost uvod v razstavo, se je hitro izkazalo za provokativno in kontroverzno temo, ko je policija prekrila plakat umetnika Yoshinorija Niwe »Čiščenje plakata med volilnim obdobjem, dokler ni več čitljiv«. To se je zgodilo pred uradnim odprtjem, provokativen slogan "Vsakemu svoje" na plakatu pa močno spominja na usodni slogan "Vsakemu svoje" iz nacističnih časov. Ob tej situaciji se postavlja vprašanje, ali gre za kritično preizkušanje nacionalsocialističnih idej ali za polzeče poveličevanje.

Štajerska FPÖ se je nemudoma odzvala na razkritje plakata in izrazila ostro kritiko. Ta umetnina je ena redkih del letošnje »Jeseni«, ki ni bila vpeta v tradicionalni koncept alternativnega (nacionalnega) muzeja. Umetniška direktorica Ekatarina Degot v svoji programski knjigi obravnava vlogo muzejev kot »tovarn nacionalnih identitet«, kar se zdi še posebej aktualno spričo naraščajočega desnega populizma. Razstava v Neue Galerie Graz želi s humornimi in kritičnimi pristopi ustvariti kontrapunkt običajnim nacionalnim muzejem.

Umetniške razprave in zgodovinske reference

Osupljiv primer kuratorskega pristopa te razstave je film »Noreia« Jana Petra Hammerja. Približno 45-minutni film osvetljuje, kako je iluzija o keltskem mestu slave nastala iz zgrešene ljubezni do domovine. S pomočjo štajerskega mesta St. Margarethen, ki se je leta 1930 preimenovalo v Noreijo, film pokaže, kako se zgodovinske pripovedi uporabljajo za podporo tej iluziji. Poleg filma so zgodovinski prizori ponovno odigrani s člani kluba, ki se posveča ohranjanju te domnevne tradicije. Film je povezan tudi z nikoli uresničenim spomenikom domnevno slavni zgodovini Noreje.

Druga pomembna umetnina je neonska luč Petra Friedla z naslovom Ubij in pojdi, ki govori o zločinu umora štirih Romov v Oberwartu. Osnovno sporočilo je zajeto v rdeče-belo-rdeči barvi, ki odseva nacionalne barve Avstrije. Nasproti visi figura “Slovanke” iz dvorane narodnih noš graškega etnološkega muzeja. Ta upodobitev se uporablja za poudarjanje ksenofobije s preprostim prikazom belih oblačil lika – jasna referenca na nazadnjaške poglede, ki so obstajali o manjšinah v preteklosti.

Meje muzejskega diskurza

Še vedno pa se je treba bati, da so takšni pristopi k umetnosti kljub svoji kakovosti obtičali znotraj tipičnega umetnostnega diskurza in malo prispevali k širši razpravi o zaskrbljujočem premiku v desno v demokratičnih družbah. Muzejski konteksti se pogosto oklepajo zgodovinskih pojavov, medtem ko so aktualna vprašanja, ki jih kroji neoliberalna globalizacija, omenjena le bežno.

Velik del publike, ki naj bi jo nagovarjala kritična vsebina te razstave, bi lahko že vnaprej razvrstili po vrsti predstavitve in diskurzivnem kontekstu. Desničarska gibanja so redko vključena v razstave sodobne umetnosti, zato je razprava ponavadi v domeni umetnostno zainteresiranih kritikov. Volilni plakat, ki ga je oblikoval Yoshinori Niwa, ostaja edini element, ki sproža burno razpravo.

Dodatna razstava, ki služi kot dodatek trenutni predstavitvi v Neue Galerie, je »Kunst Heimat Kunst Revisited«. Ta spominja na prvotni projekt, ki je nastal leta 1992 v okviru Štajerske jeseni in s kritične perspektive osvetljuje pojem doma. »Ponovno pregledana« različica dokumentira pomembne umetniške prispevke in predstavlja pomembno zgodovinsko lekcijo, ki pokaže, kaj umetnost lahko naredi, če ji je dana svoboda.

Če povzamemo, lahko rečemo, da aktualna likovna razstava v Gradcu ne navdušuje le s svojimi provokativnimi deli, ampak tudi s tem povezanimi globokimi vprašanji o nacionalni identiteti in njeni sodobni aktualnosti. Te razprave so pomembnejše kot kdaj koli prej, zlasti v času globalnih sprememb in vse večjih desničarskih tendenc. In medtem ko razprava okoli Niwinega plakata morda izzove edino kontroverzno reakcijo, ostaja vprašanje, kolikšen vpliv imajo tovrstne razstave navsezadnje lahko na družbo.

Več informacij o tej vznemirljivi temi lahko najdete v članku na www.artmagazine.cc.