Schmidt ustavil milijardne tokove: Dodikova stranka pod pritiskom!

Schmidt ustavil milijardne tokove: Dodikova stranka pod pritiskom!

25. aprila 2025 je Christian Schmidt, visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, uvedel daljnosežne finančne sankcije proti SNSD (Združena srbska) in njenim koalicijskim partnerjem. Ti ukrepi vključujejo takojšnjo prekinitev vseh plačil iz državnega proračuna Dodikovi stranki, da bi zaščitili osrednje državne institucije Bosne pred ponavljajočimi se napadi Republike srbske. Cosmo poroča, da je SNSD v letu 2023 prejela več kot dva milijona konvertibilnih mark (približno 1,02 milijona evrov), kar predstavlja približno dve tretjini njenih prihodkov. Velika korist od državnega denarja je tudi Združena srbska, ki je prejela 395.141 konvertibilnih mark (cca. 202.040 evrov), kar predstavlja več kot polovico njenih finančnih sredstev.

Schmidt, ki je na položaju od avgusta 2021, se je ostro odzval na Dodikovo politično delovanje, ki zasleduje smer ločitve Republike Srbske od preostale Bosne. Januarja 2024 je bila neto mesečna plača v Bosni relativno nizka in je znašala 1.328 konvertibilnih mark (približno 679 evrov), kar je še dodatno zaostrilo politične napetosti. Sam Dodik je sankcije označil za nelegitimne in oporekal avtoriteti Schmidta.

Politične napetosti in pravne posledice

Ukrepi prihajajo v kritičnem času, saj je državno tožilstvo izdalo naloge za aretacijo Dodika in drugih visokih predstavnikov Republike srbske. Ti nalogi se nanašajo na ogrožanje ustavnega reda, potem ko je DZ RS nedavno sprejela zakone, s katerimi je centralnim državnim organom odvzela pristojnosti. Marca letos je Sipa poskušala aretirati Dodika, a zaradi odpora njemu zvestih policijskih enot ni uspela.

Drug zapleten element v tej razpravi je mednarodna razsežnost. Medtem ko EU podpira sankcije in se zavzema za spoštovanje ustavnega reda, Schmidtova dejanja Rusija kritizira kot nedopusten poseg. Medtem sta Dodiku prepovedali vstop tudi Avstrija in Nemčija, kar ponazarja politikovo mednarodno izolacijo.

Kontekst Bosne in Hercegovine

Bosna in Hercegovina je država z desetletji etničnih napetosti in zapletenim političnim sistemom, ki je izšel iz Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995. Regija je razdeljena na dve glavni entiteti: Republiko Srbsko, v kateri pretežno živijo Srbi, in Federacijo Bosne in Hercegovine, v kateri prevladujejo Bošnjaki in Hrvati. Ta etnična delitev vodi v ponavljajoče se politične zastoje in strankam, kot je SNSD, omogoča, da ostanejo močne kljub različnim pravnim in političnim izzivom.

Politična negotovost je povzročila tudi vztrajno visoke stopnje migracij, zlasti med mladimi. Medtem ko je Bosna leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 prejela status kandidatke, je bilo od takrat izvedenih le malo reform, kar je še poslabšalo gospodarske razmere. V okolju, kjer je korupcija razširjena in v političnem okolju prevladujejo etnonacionalistične stranke, se zdi, da upanje na združeno in reformirano Bosno in Hercegovino vse bolj bledi.