Corpus Christi 2025: Festival poln tradicije in praznovanj!

Corpus Christi 2025: Festival poln tradicije in praznovanj!

19. junija 2025 bodo v Avstriji praznovali katoliški praznik Božjega telesa, uradno znan kot »slovesnost telesa in krvi Kristusovega«. Ta praznik je eden najpomembnejših praznikov v katoliškem cerkvenem letu in poudarja resnično navzočnost Jezusa Kristusa v evharistiji. Izraz »Corpus Christi« izhaja iz srednjevisokonemškega »vrône lîcham«, kar pomeni »telo Gospoda«. Za slovesnosti so značilne predvsem barvite procesije, v katerih posvečeno hostijo nosijo po ulicah v monštranci v spremstvu duhovščine, oltarnikov, glasbenih skupin in klubov noš.

Telovo praznujemo drugi četrtek po binkoštih, to je 60 dni po velikonočni nedelji. Začetki festivala segajo v avguštinsko nuno Juliano iz Lièga v 13. stoletje. Julijana, ki je zgodaj ostala sirota in so zanjo skrbele avguštinske zboristke, je imela videnja, ki so jo navdihnila, da je pozvala k obhajanju evharističnega čaščenja. Njihova zamisel je našla podporo med sobrati in nazadnje jo je papež Urban IV. leta 1264 uvrstil v cerkveni koledar kot uradni praznik. Praznovanje je v Avstriji priznano kot državni praznik in ne privablja le vernikov, ampak mnogi ta dan izkoristijo za krajše počitnice ali sproščujoče urice na prostem.

Tradicije in praznovanja

Procesije med Svetim telesom so viden izraz katoliške vere v javnih prostorih. Ob poteh so postavljeni praznično okrašeni oltarji, na podeželju pa je velik poudarek na tradiciji. Hiše so okrašene z zastavami in podobami svetnikov, otroci pa trosijo cvetne liste v znak spoštovanja in spoštovanja. Ti običaji, ki izvirajo iz 14. stoletja, so namenjeni dokazovanju Kristusove navzočnosti v svetu in ne le omejevanju znotraj cerkve.

Prvi dokumenti o procesijah Corpus Christi segajo v konec 13. stoletja. Ta praznovanja so spremljale glasbene skupine in pogosto vključevale okrašene oltarje ob poti. Običaj nošenja posvečene hostije med praznikom je uvedel papež Urban IV., potem ko je uporabil čudež iz Bolsana kot dokaz nujnosti praznika. V sodobnem času je krajevni škof v presoji, kako in ali naj poteka procesija.

Pomen festivala

Corpus Christi opominja vernike, da je njihova vera lahko in sme biti javno vidna. Praznik se ni uveljavil le v Avstriji, ampak tudi v pretežno katoliških zveznih deželah v Nemčiji. Na drugem vatikanskem koncernu je bila evharistija poudarjena kot najvišja oblika bogoslužja, kar je poudarilo pomen Božjega telesa. Medtem ko so kritiki, kot je Martin Luther, gledali na praznovanja kot na provokacijo, Corpus Christi ostaja pomemben čas vere in skupnosti.

Zaradi tradicije mnogi verniki praznujejo ta dan kot del svoje verske identitete. Juliana iz Lièga, ki je bila v veliki meri odgovorna za ustanovitev festivala, je bila kanonizirana leta 1869. Njihove vizije in zavezanost evharistiji še naprej dosegajo velik pomen v katoliški skupnosti skozi Corpus Christi. Kanonizacija njene spremljevalke Eve von Liège je še en znak njenega vpliva v zgodovini tega praznovanja.

Za več informacij o ozadju festivala se sklicujemo na [oe24](https://www.oe24.at/oesterreich/chronik/was-wird-an-fronleichnam-eigentlich-ge Feiert/637764216), katholisch.de in [deutschland- Feiert.de](https://www.deutschland- Feiert.de/religioese-ferientage/).