Miksomatoza divja: rjavi zajci v nevarnosti! Zaščita živali svari pred lovom!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Miksomatoza se širi med rjavimi zajci na Dunaju in v Spodnji Avstriji. Zaščita živali zahteva ohranjanje in odgovorno lovsko prakso.

Myxomatose breitet sich unter Feldhasen in Wien und Niederösterreich aus. Tierschutz fordert Schonung und verantwortungsvolle Jagdpraktiken.
Miksomatoza se širi med rjavimi zajci na Dunaju in v Spodnji Avstriji. Zaščita živali zahteva ohranjanje in odgovorno lovsko prakso.

Miksomatoza divja: rjavi zajci v nevarnosti! Zaščita živali svari pred lovom!

Resen izbruh miksomatoze je od začetka junija 2025 močno prizadel populacije divjih kuncev in kuncev na Dunaju, v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem. Po poročilu oe24 Na raziskovalnem inštitutu za divje živali in ekologijo (FIWI, Vetmeduni) so pregledali na stotine mrtvih živali. Podatki, pridobljeni s tem, kažejo na veliko obremenitev in oslabitev delnic, kar neposredno vpliva na trgovanje z divjadjo.

Čeprav se je lovna sezona uradno začela 1. oktobra, letos rjavega zajca ne bodo lovili. Neposredno trženje je treba zaradi epidemične situacije zavrniti kot nujno. Tierschutz Austria poudarja, da je lov na rjavega zajca v trenutnih razmerah neodgovoren. Preživele živali so običajno odporne ali imune, kar je ključnega pomena za prihodnjo ohranitev populacije. Lov bi ogrozil zdravo preostalo populacijo in s tem otežil obnovo.

Posledice za lov in populacije

Ohranjanje je zdaj nujno potrebno, da se prepreči nadaljnje slabljenje populacije. Po mnenju strokovnjakov FIWI in lovske zveze virus miksomatoze ne velja za nevarnega za človeka, vendar še vedno obstaja določeno preostalo tveganje. Nagonski lov uvrščamo med biološko neodgovorne, ker povečujejo stres za preostale živali. Dogodki, kot je »Praznik zajcev«, so trenutno deležni ostrih kritik, ker temeljijo na neodgovornih lovskih praksah.

Širjenje virusa miksomatoze ponazarja zaskrbljujoč razvoj v srednji Evropi. Trenutna študija kaže, da se je virus, ki izhaja iz virusa črnih koz, uveljavil pri rjavih zajcih. Poti prenosa še niso povsem razumljene, vendar se domneva, da lahko k širjenju prispevajo tudi človeške dejavnosti s prevozom blaga in turizmom. ljv-sh poročali.

Prve okužbe pri rjavih zajcih so se na Pirenejskem polotoku zgodile leta 2018. V letih, ki so sledila, so se populacije močno zmanjšale, smrtnost je dosegla do 90 %. Poti prenosa potekajo predvsem prek žuželk, kot so komarji, bolhe in klopi, ter prek neposrednega stika med živalmi. Poleg tega se lahko virus širi tudi prek predmetov ali oblačil, zaradi česar je še posebej nalezljiv.

Trenutno ni učinkovitih zdravil ali cepiv proti miksomatozi pri rjavih zajcih, kar še poslabšuje razmere in postavlja prihodnost populacije zajcev negotova. Ker sama gostota naseljenosti zajcev nima odločilnega vpliva na širjenje virusa, so ukrepi za spremljanje populacije in higiena za lovce izrednega pomena.