Dwindling Jezik: Carinthian Slovenes se bori za svojo identiteto

Karintski Slovenci vidijo kritično točko ohranjanja njihovega jezika in kulture. Po besedah ​​Bernarda Sadovnika, župana Globasnitza in predsednika skupnosti Karinthijskih Slovenov, več kot 70 odstotkov otrok v njegovi skupnosti ne govori več slovenskega kot pogovorni jezik. To je neposredna posledica desetletij asimilacijske politike, zaradi česar je govor jezika neprivlačen, kot je že zapisal na tiskovni konferenci. Poudarja, da bi slovenski jezik, če ne kmalu dosledna dvojezična izobraževalna ponudba za vse etnične skupine v Avstriji, v nekaj desetletjih morda izginila, kot .

Sadovnik zato nujno zahteva spremembe v izobraževalni politiki in več pravic za karintske slovence, zlasti pri financiranju medijev. Pojasnil je, da je vidna večjezičnost izjemno koristna tako za kulturo kot za turizem. Hkrati je kritiziral osrednjo vlogo sveta občinstva ORF, saj so bili predstavniki etnične skupine med zadnjim ukazom prezrti. Tudi v okviru državne pogodbe, ki določa pravice slovenske in hrvaške manjšine pred 67 leti, bi na mnogih mestih po besedah ​​Sadovna prišlo do neuspehov kot meinbezirk.at poroča.

Izobraževanje in večjezičnost kot priložnost

Sadovnik poziva k dejstvu, da slovenski jezik ne ponuja samo v šolah na dvojezičnih območjih, ampak tudi v mestih, kot sta Dunaj in Graz, kjer se v šolah ponuja veliko članov slovenske etnične skupine. To ne skrbi le za karintske Slovene, ampak bi ga bilo mogoče razumeti tudi kot kulturni dobiček za družbo kot celoto. Poziva tudi k močnejšemu sodelovanju med zveznimi, državnimi in skupnostmi, da olajšajo dostop do slovenskega jezika in kulture.