Milica Vučković: Pogled na strupene odnose v njenem prvencu

Gibanje #MeToo, ki je bilo ustvarjeno jeseni 2017 po obtožbah proti Harveyju Weinsteinu, je sprožilo globalno nasprotje proti spolnemu nasilju in zlorabi moči. Ostro je zaostrilo ozaveščenost o odnosih med spoloma in spolnimi napadi ter ženske, ki so opolnomočene za povečanje glasov. V tem kontekstu je Barbara Sichtermann v svojem eseju analizirala kompleksnost dominacijskih gest in njegovo dojemanje, ki je še dodatno spodbudila družbeno razpravo o odnosih med spoloma.

Študija univerze v Houstonu je pokazala, da imajo moški in ženske podobne ideje o spolnem nadlegovanju, kar vpliva na podobo odnosov med spoloma v poklicnem okolju. Več kot 50% žensk se boji, da je spolno nadlegovanje še naprej problem na delovnem mestu. Hkrati mnogi moški izražajo zaskrbljenost, da bi bili napačno obtoženi, kar nalaga nevarne spremembe v vedenju, na primer izogibanje srečanjem samo z ženskami.

Politične razmere v Srbiji so tudi napete, ki oblikuje tudi Vučkovićevo literarno delo. V zadnjih nekaj mesecih so bili protesti, ki jih je sprožil tragični incident na železniški postaji. Ti protesti zahtevajo odgovornost in odražajo nujnost teme v družbi.

Vučkovićevo delo je zato mogoče razumeti ne le kot literarni prispevek, ampak tudi kot družbeni komentar, ki osvetljuje zapletene povezave med osebnimi izkušnjami in kolektivnimi gibanji, kot je #MeToo. Po njenem mnenju je bistvenega pomena odražati politične in družbene strukture, da bi še naprej spodbujali razpravo o vlogah spolov in ravnovesju moči.