Kickl pod ognjem: Cerkev kritizirala govor stranke na konferenci v Salzburgu!

Kickl pod ognjem: Cerkev kritizirala govor stranke na konferenci v Salzburgu!

Minuli konec tedna je imel Herbert Kickl, vodja FPÖ, na strankarski konferenci v Salzburgu kontroverzen govor, ki je požel precej kritik Katoliške cerkve. Franz Lackner, predsednik avstrijske škofovske konference in salzburški nadškof, je izrazil zaskrbljenost zaradi politične instrumentalizacije vere. Lackner je opozoril, da bi verske vrednote lahko kooptirala strankarska politika in da bi to lahko imelo negativne posledice. Poudaril je, da so vera, upanje in ljubezen temeljne vrline za vse vernike, a opozoril, da je poskus vključevanja teh vrlin v strankarsko politiko nevaren. To je v skladu z dolgoletno zavezanostjo škofov "svobodni cerkvi v svobodni državi" od leta 1952.

Kicklov govor si je sposodil od apostola Pavla, ko je obljubil, da bo prebivalcem povrnil "vero, upanje in ljubezen". To geslo kampanje je del njegove strategije poudarjanja krščanske identitete Avstrije. Nekdanji govornik Jörga Haiderja Kickl med volilno kampanjo pogosto uporablja krščanske simbole, kar si predstavniki cerkve razlagajo kot strateško kalkulacijo. Posebej kritizirana sta bila slogan »Zgodi se tvoja volja« in geslo »Zahod v krščanskih rokah«, ki sta bila razumljena kot poskus izkoriščanja verskih vsebin v politične namene. To je v kontekstu širše razprave o napetosti med politiko in vero v sodobnih družbah.

Kritika politične instrumentalizacije

Cerkvena kritika Kicklovih pristopov ni nova. Med lansko volilno kampanjo za državni svet so cerkveni predstavniki že v volilni kampanji FPÖ ostro kritizirali svetopisemske izposoje. V zgodovini je politično izkoriščanje verskih simbolov pogosto vodilo v odtujenost med verskimi skupnostmi in političnimi gibanji. Sam Kickl sicer velja za rimokatoličana, a se redko udeležuje cerkvenih obredov, kar postavlja pod vprašaj njegovo pristnost zastopnika krščanskih vrednot.

Opozoriti je treba, da se FPÖ postavlja v »tretji tabor«, med socialno demokracijo in krščanskim socializmom, in ima protiklerikalni, nemški nacionalni značaj. To pozicioniranje bi lahko kazalo tudi na resnične družbene napetosti, zlasti v luči nedavnih incidentov, kot je ukinitev velikega petka kot državnega praznika leta 2019 ali kontroverzna deložacija begunca iz cerkvenega azila s strani policije v Salzburgu.

Mednarodna perspektiva

Te težnje po politični instrumentalizaciji vere niso omejene le na Avstrijo. Zgodovinar Bernd Greiner vleče vzporednice z dogajanjem v ZDA, kjer je prav tako opaziti radikalizacijo politike in instrumentalizacijo verskih elementov. V svoji knjigi "White Heat: The Internal Wars of the USA" kritizira politizacijo vere in opozarja na njene negativne učinke na družbo. Greiner opisuje vzpon političnih gibanj, kot sta Čajanka in gibanje MAGA, ki uporabljajo versko retoriko v politične namene, kar povzroča nadaljnje delitve družbe.

V tem kontekstu je razvidno, da je razprava o vlogi vere v politiki globalni pojav. Instrumentalizacija vere v politične namene ima lahko nevarne posledice za civilno družbo tako v Avstriji kot v ZDA. Glede na to dogajanje postaja vse bolj pereče vprašanje ohranjanja verske integritete in resnicoljubnosti v politični komunikaciji.