Kultura spomina v volilni kampanji: Kdo ščiti nacistične žrtve?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Razprava o kulturi spomina v Avstriji 7. marca 2025 izpostavlja različna politična stališča do nacističnih zločinov.

Kultura spomina v volilni kampanji: Kdo ščiti nacistične žrtve?

7. marca 2025 se je vnela pomembna razprava o odgovornosti Državnega sklada Republike Avstrije za žrtve nacionalsocializma. Liberalni član nacionalnega sveta Markus Tschank je poudaril potrebo po živi kulturi spomina ter odškodninah za žrtve in njihove potomce. »Potrebna je ne le živa kultura spomina, ampak tudi odškodnina za žrtve ter njihove preživele in potomce,« je pojasnil Tschank in izpostavil osrednjo vlogo Nacionalnega sklada, ki ga ima tudi predsednik Državnega sveta, dr. Walter Rosenkranz mu je bil pri srcu, kako APA OTS poročali.

V kontekstu prihajajočih zveznih volitev je bilo kritično preučeno tudi zgodovinsko-politično umeščanje strank. Gostujoči članek Jens-Christiana Wagnerja navaja, da je soočanje z nacionalsocialističnimi zločini in drugimi oblikami nepravičnosti, kot so diktatura SED in kolonialni zločini, temeljno za demokracijo. Analiza volilnih programov kaže precejšnje terminske in vsebinske razlike. Stranke, kot sta CDU/CSU in AfD, se zanašajo na nacionalno-konservativne poglede, medtem ko Tschank poudarja, da antisemitizem ne izvira iz FPÖ, ampak ga spodbujajo predvsem nenadzorovane migracije. Ljudski razburkalnik.

Osredotočite se na kulturo spomina

Kritično preverjanje kulture spomina ni le znak etičnega vrednotenja žrtev, temveč tudi merilo spoštovanja do lekcij zgodovine, ki so temelj demokracije. Tschank je posvaril pred izkoriščanjem spomina in kulture spomina za strankarsko politiko, saj bi to lahko povzročilo delitev družbe in spodkopalo demokratične vrednote. Poziv k sodelovanju z judovsko skupnostjo poudarja pomen skupnega spomina v avstrijski politični pokrajini.