Moč jezika: razumevanje jidiša v senci holokavsta

Moč jezika: razumevanje jidiša v senci holokavsta

27. marca 2025 bo imela Hannah Pollin-Galay, izredna profesorica na Univerzi v Tel Avivu, predavanje z naslovom "Mikrozgodovina besed. Holokavst-jidiš kot okno v življenje zapornikov" na Wiesenthalovem inštitutu za študije holokavsta (VWI) na Dunaju. Predavanje se začne ob 18.30. in razpravlja o globokih spremembah, ki jih je povzročil holokavst v jeziku jidiš. Dogodek bo potekal v angleščini, za udeležbo pa je potrebna predhodna prijava na anmelde@vwi.ac.at. Dodatne informacije so na voljo v OTS najti.

Predavanje posebej obravnava razvoj »khurbn-jidiša«, edinstvene oblike besedišča, ki so ga skovali preživeli Judje med drugo svetovno vojno in po njej. Pred holokavstom jidiš ni mogel ustrezno opisati travmatičnih izkušenj ujetništva, smrti in dehumanizacije. Vojna je povzročila, da so ujetniki razvili ali prilagodili številne nove jidiške besede in izraze, da bi lahko jezikovno obdelali svoje izkušnje.

Jezikovna inovacija

V svojem predavanju bo Pollin-Galay predstavila dva ključna pojma, ki sta se pojavila v tem novem sociolektu. Ti izrazi se nanašajo na teme kraje in nemško-jidiških srečanj med holokavstom. Avtorji in intelektualci, kot so Nachman Blumenthal, Yisrael Kaplan in Chava Rosenfarb, so prispevali k dokumentiranju teh novih jezikovnih elementov. Svoje travmatične izkušnje so predelali z ustvarjanjem jezika, ki je upošteval moralne in eksistencialne dileme, s katerimi so se soočali.

Omenjeni so na primer novi izrazi, kot sta »shabrivin« (plenjenje) in »kuzinka« (izkoriščevalska spolna praksa), ki živo odsevata izzive in konflikte preživetja. Poetični in literarni pomen "holokavstnega jidiša" se izraža v delih pisateljev, kot sta Rosenfarb in Ka-Tzetnik. Ti avtorji se v svojih besedilih ukvarjajo s temami, kot so korupcija, identiteta in odpornost, ki so zelo pomembne tudi za današnje razprave o judovski zgodovini in identiteti.

Razširjeni kontekst

Poleg jezikovnega vidika je predavanje prikazano tudi v zgodovinskem kontekstu. Eichmannov proces je na primer spremenil družbeno dojemanje nemškega jezika v Izraelu in ustvaril posebno akustično prezenco. Ljudje, ki so govorili in pričali na tem sojenju, so nemščino obravnavali manj kot »nacistični jezik« in bolj kot del svoje specifične zgodovinske realnosti. Ta razvoj prispeva k razvoju bolj aktualnih pogledov na nemški jezik in njegov kulturni pomen po holokavstu.

Hannah Pollin-Galay se je v svojih raziskavah in publikacijah poglobila v temo jezikovnih sprememb med holokavstom, zlasti v svoji knjigi Occupied Words: What the Holocaust Did to Jidish. To delo je leta 2024 prejelo nacionalno judovsko knjižno nagrado v kategoriji študij holokavsta. Pollin-Galay povzema pomen jidiša in njegove preobrazbe pri obravnavi zgodovine holokavsta.

Raziskovanje teh jezikovnih inovacij odpira nov pogled na judovsko zgodovino in s tem povezano vprašanje identitete. Predavanje torej obljublja poglobljen pregled jezika, travme in zgodovine.