Nujna razprava: Penacho” ostaja na Dunaju! Prevoz nemogoč!

Nujna razprava: Penacho” ostaja na Dunaju! Prevoz nemogoč!

V Svetovnem muzeju na Dunaju je azteško pernato pokrivalo "Penacho" v središču kontroverznih razprav o njegovem morebitnem prevozu in vrnitvi v Mehiko. Pregled njegove prevoznosti med letoma 2010 in 2012, ki ga je izvedla Dunajska tehnološka univerza v sodelovanju z mehiškimi predstavniki, je pokazal, da "Penacho" ni primeren za tako potovanje. Rezultat preiskave je zaskrbljujoč: pokrivalo je mogoče prevažati le pri največji amplitudi pospeška 0,04 grama, kar poudarja njegovo krhkost, saj je narejeno iz perja kecala in več kot 1500 kosov zlata in medenine. Kleine Zeitung poroča, da je bilo inženirju zaupano, da oceni določen transportni zaboj v okviru projekta "Eternos Retornos".

Inženirka je v svojem poročilu dvomila o omejitvah Svetovnega muzeja in kritizirala dejstvo, da primerjava s prevozom »Tahitijskega žalnega kostuma«, ki ga je leta 2023 prepeljal Britanski muzej, ni zelo smiselna. Po besedah ​​direktorja Svetovnega muzeja Banza »žalni kostum« ni le 200 let mlajši, ampak tudi bolj stabilen po svoji strukturi; prispel je brez večje škode, medtem ko bi Penacho lahko utrpel večjo škodo.

Zgodovina "Penacho"

Pokrivalo iz perja se imenuje "Montezumina krona", vendar Svetovni muzej meni, da je ta izraz zavajajoč. Po mnenju strokovnjakov gre pravzaprav za duhovniško pokrivalo. Zgodovinsko gledano je bil "Penacho" najden v zbirki nadvojvode Ferdinanda II. leta 1596 in ni jasno, kako natančno je prišel v Evropo in ali je dejansko pripadal Moctezumi. Vendar je povezava med "Penacho" in mehiško kulturno dediščino neizpodbitna in Mehika je od leta 1991 večkrat zahtevala vrnitev dragocenega predmeta. Pomembnejše so postale tudi zasebne pobude za vračanje, kot ugotavlja Petra Bayr.

Na zgodovinsko analizo »Penacha« se gleda kot na del širšega diskurza o vračanju kulturnih dobrin kolonialnega izvora. Ta razprava je v zadnjih letih dobila zagon in jo spremljajo pozivi k vrnitvi zadržanih kulturnih dobrin v države njihovega izvora. V tem širšem kontekstu je pomembno omeniti, da odkar so se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začele razprave o restituciji, vse več držav, vključno z afriškimi državami, zahteva svoje kulturne artefakte. Te restitucijske zahteve so del procesa, v katerem se od muzejev in ustanov zahteva kritičen razmislek o njihovi kolonialni dediščini, kar podpirajo tudi mednarodne konvencije, kot je konvencija UNIDROIT, ki nezakonito trgovino s kulturnimi dobrinami obravnava kot kršitev pravic.

Trenutni razvoj

Predaja novorazvitega transportnega zaboja Svetovnemu muzeju je predvidena v okviru Dunajskega tedna. Zaboj naj bi zagotovil, da se "Penacho" lahko prevaža v najboljših pogojih, tudi če se razprava o njegovi vrnitvi nadaljuje. Še vedno je treba videti, ali bo na vrnitev "Penacha" vplival trenutni politični in kulturni razvoj v Mehiki in Avstriji. Razprava o vrnitvi kulturnih dobrin, kot je »Penacho«, torej ne igra le vloge v zgodovini in identiteti Mehike, temveč vpliva tudi na vseevropski muzejski sistem, ki je vse bolj pod pritiskom, da dvomi o kolonialnih koreninah svojih zbirk in uvaja spremembe. [Wikipedia].