Jedrski pogovori v Rimu: v središču dvomi Irana in Trumpova grožnja!

Jedrski pogovori v Rimu: v središču dvomi Irana in Trumpova grožnja!

Trenutna jedrska pogajanja med ZDA in Iranom bodo potekala v Rimu 18. aprila 2025. Cilj teh pogovorov, ki jih posreduje Oman, je doseči nov dogovor o iranskem jedrskem programu. Glede na napete geopolitične razmere zahodne države Iranu očitajo skrivni razvoj jedrskega orožja, kar Teheran odločno zanika. Pogajanja sledijo vrsti političnih napetosti, potem ko so ZDA leta 2018 pod administracijo Donalda Trumpa enostransko odstopile od mednarodnega jedrskega sporazuma (Joint Comprehensive Plan of Action (JCPOA)).

Trump je v preteklosti že opozoril na vojaške posledice, če ta pogajanja ne uspejo. Po prvem krogu pogovorov v Muscatu sta obe strani razprave označili za "konstruktivne", vendar je Iran izrazil "resne dvome" o namerah Washingtona. V okviru pogovorov Washington poziva k vrnitvi k obogatitvi urana na največ 3,67 odstotka in obsežnemu dovoljenju za dostop mednarodnih inšpektorjev.

Zaupanje in negotovosti

Iran na drugi strani vztraja pri svoji pravici do miroljubne uporabe jedrske energije in zavrača popolno opustitev bogatenja urana. Ob teh napetostih Teheran zahteva tudi zagotovila, da ZDA ne bodo znova enostransko odstopile od novega sporazuma. Mednarodni opazovalci so skeptični glede možnosti za uspeh teh pogajanj, medsebojno nezaupanje pa zaradi ameriških sankcij in Trumpovih groženj narašča. Regionalni varnostni strokovnjaki poudarjajo, da je brez ukrepov za krepitev zaupanja malo možnosti za trajen preboj.

Ob upoštevanju zgodovine jedrskega sporazuma se pojavi bogat kontekst jedrskih pogovorov. Diplomatski uspeh na Dunaju julija 2015 je rezultat dvanajstih let trajajočih pogajanj, v katerih se je Iran zavezal, da bo znatno zmanjšal svoje jedrske dejavnosti. To je bilo v zameno za postopno odpravo gospodarskih sankcij s strani ZN, EU in ZDA. Kljub temu, da je ta pogodba formalno veljavna do oktobra 2025, je trenutni razvoj situacije ponovno zapletel.

Trenutni razvoj in izzivi

Potem ko so ZDA odstopile od sporazuma, je Iran začel bogatiti uran nad dovoljenimi ravnmi, hkrati pa omejil nadzor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Zadnja poročila kažejo, da je Iran znatno povečal svojo obogatitev na 60 odstotkov. Po poročilu IAEA je imel Iran od začetka februarja skoraj 275 kg urana, obogatenega na 60 odstotkov, kar je dramatično povečanje. Te količine bi lahko teoretično zadostovale za proizvodnjo jedrskega orožja, če bi jih obogatili do 90 odstotkov.

Poleg tehničnih vidikov so zaskrbljujoče tudi gospodarske razmere v Iranu. Iranska valuta rial je izgubila vrednost in je rekordno nizka. Ta huda finančna in gospodarska kriza obremenjuje državo in postavlja iransko vlado v dilemo: medtem ko se sooča z ideološkim zavračanjem pogajanj z ZDA, mora hkrati paziti na gospodarsko realnost.

Skratka, prihajajoča pogajanja so ključna tako za ZDA kot za Iran. Politične in vojaške napetosti v regiji so visoke in medtem ko se Iran pogovarja z zahodnimi državami ter Rusijo in Kitajsko, je treba še videti, v kolikšni meri sta obe strani pripravljeni popuščati in najti obojestransko sprejemljivo pot.

Za dodatne informacije o ozadju pogajanj in geopolitični situaciji v Iranu priporočamo članke iz Cosmo, bpb in dnevne novice.