Suche
Mein Konto
Sončna energija prehiteva premog: EU junija 2025 praznuje rekord!
Junija 2025 bo sončna energija v EU prvič presegla premog, kar bo pomenilo zgodovinsko prelomnico za obnovljivo energijo.
Sončna energija prehiteva premog: EU junija 2025 praznuje rekord!
Junija 2025 je sončna energija v Evropski uniji podrla nove rekorde in prvič prehitela vse druge vire električne energije. Po podatkih think tanka Ember je 22,1 % električne energije, porabljene v EU, prišlo iz fotovoltaičnih sistemov. To kaže na izjemen napredek na področju obnovljive energije v EU, ki začenja za seboj puščati tradicionalno prevladujoča fosilna goriva. Posebej presenetljivo je, da je v najmanj 13 od 27 držav EU proizvodnja iz solarnih sistemov presegla vse druge oblike proizvodnje električne energije, kar še dodatno utrjuje vlogo sončne energije v oskrbi Evrope z električno energijo.
Na drugem mestu je proizvodnja jedrske energije z 21,8-odstotnim deležem, sledi ji vetrna energija, ki je prispevala 15,8-odstotni delež v celotni oskrbi z električno energijo. Zemeljski plin je padel na četrto in peto mesto s 14,4 % in hidroelektrarna z 12,8 %. Posebej je treba omeniti upad deleža premoga, ki je bil junija z le 6,1 % nižji kot kadar koli prej. Nemčija in Poljska, ki sta bili pred tem državi z močnejšo porabo premoga, sta zabeležili precejšen upad porabe premoga. To je v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050.
Obnovljivi viri energije v porastu
Prizadevanja za večjo uporabo obnovljivih virov energije so tako politično kot gospodarsko pomembna. Čeprav je delež fosilne energije junija ostal pri 23,6 %, je prišlo do upada glede na prejšnja leta, čeprav je bila razpoložljivost hidroenergije nizka glede na prejšnje leto. V tem ozadju se poskuša srednjeročno doseči cilje EU glede obnovljive energije, ki so bili pred kratkim zvišani z 32 % na 42,5 % do leta 2030. Ta prizadevanja so del širših ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zmanjšanje onesnaževanja.
V okviru tega razvoja je pomembno upoštevati različne vrste obnovljivih virov energije. Sem spadajo vetrna, sončna in vodna energija ter geotermalna energija, biomasa in biogoriva. S temi raznolikimi tehnologijami želi EU povečati uporabo obnovljive energije in čim bolj zmanjšati operativne izzive.
Obeti in perspektive
Cilji Evropskega parlamenta za obnovljive vire energije so jasni: pravno obveznost za namestitev solarnih sistemov in širitev vetrne energije na morju je treba pospešiti do leta 2030. Načrtujejo se tudi posebni sektorski dogovori, vključno z ambicijo, da se do leta 2030 zagotovi 42 % vodika iz obnovljivih virov. Potencial te politike je že očiten v vse večji proizvodnji sončne energije, ki je v več državah podirala rekorde.
Integrirani načrti, kot je načrt REPowerEU za pospešitev energetskega prehoda po konfliktu v Ukrajini, bodo pripomogli k nadaljnjemu povezovanju evropske energetske infrastrukture. Ti mejniki so ključni za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev EU.
Če povzamemo, uspehi sončne energije junija 2025 ne označujejo le prelomnice v proizvodnji električne energije v EU, ampak tudi dokazujejo potencial obnovljive energije. Ko bo izvajanje politike napredovalo, bo Evropa kmalu lahko na poti še bolj trajnostne oskrbe z energijo.