Krizni vrh: Varčevanje brez davka na premoženje! Prihodnja bremena se obetajo!

Krizni vrh: Varčevanje brez davka na premoženje! Prihodnja bremena se obetajo!

2. aprila 2025 je črno-rdeče-roza vlada sklicala krizni vrh, na katerem so razpravljali o načinih za prihranek 6,4 milijarde evrov. Na razprave so povabljeni predstavniki občin in konference guvernerjev dežel. Vendar prve zvezne dežele in združenja občin že kažejo nezainteresiranost za ta pogajanja. Finančni minister SPÖ Marterbauer je v intervjuju poudaril, da načrtovanega obsega prihrankov v okviru pobude FPÖ ni mogoče preseči. Poudaril je, da je Avstrija ena gospodarsko in socialno najmočnejših držav na svetu in da so nujni nujni ukrepi za stabilnost proračuna, zlasti zaradi naraščajočega primanjkljaja.

V tem kontekstu je poslovna predstavnica FPÖ dr. Barbara Kolm kritična do tekočih finančnih razprav. Opozarja na morebitne nove obremenitve prebivalcev, predvsem davek na premoženje. Kolm ob tem kritizira visoko davčno obremenitev in predpise, ki ogrožajo gospodarsko substanco države. Primanjkljaj naj bi po njenih besedah ​​zmanjšali z zmanjševanjem državne porabe brez uvajanja novih davkov. Davčni prihodki v Avstriji bodo že leta 2024 znašali okoli 100 milijard evrov, kar je rekordna številka, vendar se mora država še vedno naučiti iz trenutne finančne situacije.

Finančni izzivi in ​​stroški

Avstrija stoji v širšem evropskem kontekstu, na katerega lahko opozori Nemčija z javnofinančnim primanjkljajem v višini 118,8 milijarde evrov v letu 2024. Ta primanjkljaj predstavlja povečanje za 15 milijard evrov v primerjavi s prejšnjim letom in je bil višji od pričakovanega, saj je bil prvotno napovedan primanjkljaj v višini le 113 milijard evrov. Kljub temu so bile v Nemčiji tudi dobre novice: skupni prihodki države so prvič presegli mejo dveh bilijonov evrov in se glede na leto prej povečali za 4,8 odstotka. Zrasli so predvsem davčni prihodki, in sicer za 3,5 odstotka.

V okviru državne porabe v višini 2131,6 milijarde evrov so se odhodki za obresti povečali za 24,2 odstotka. Denarna socialna nadomestila so se zaradi višjih izdatkov na področju pokojnin, varstva in socialnih pomoči povečala za 7,0 odstotka. Visoka poraba bi lahko dodatno obremenila gospodarsko okolje, kar je za analitike zaskrbljujoče. Kljub tem izzivom Nemčija izpolnjuje dolžniško pravilo EU, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini največ 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda.

Gospodarska stabilnost v središču pozornosti

Da bi zagotovili stabilnost javnih proračunov, je bistveno poglobljeno razumevanje finančnih struktur. Četrtletna denarna statistika zagotavlja celovit vpogled v prihodke, odhodke in porabo izposojenih sredstev za pokrivanje potreb po financiranju. Ti rezultati so ključni za pripravo javnega proračuna v evropski ekonomski in monetarni uniji, saj tvorijo strukturno osnovo za prihodnje politične odločitve.

Če povzamemo, je jasno, da se tako Avstrija kot Nemčija soočata s pomembnimi finančnimi izzivi, ki zahtevajo ustrezne in trajnostne rešitve. Razprave o proračunskih rezih in izogibanju novim davkom so pomembnejše kot kdaj koli prej, da zagotovimo, da gospodarska stabilnost ni ogrožena. Čeprav si avstrijska vlada prizadeva za okrepitev dialoga, je treba še videti, kako bo nadaljnji razvoj vplival na javnofinančno politiko v prihodnjih mesecih.

Dogajanje okoli finančnih pogovorov v Avstriji ni pomembno le za nacionalno gospodarstvo, temveč vpliva tudi na celotno evropsko finančno krajino. [OTS] poroča, da... medtem ko [Tagesschau] ugotavlja... in [Destatis] zagotavlja dragocene podatke o finančnih razmerah.