Jedrska elektrarna Gösgen: 46 let brez varnostnih certifikatov – nevarnost za regijo!

Jedrska elektrarna Gösgen: 46 let brez varnostnih certifikatov – nevarnost za regijo!

Jedrska elektrarna Gösgen, ki se nahaja v bližini Basla, je zaskrbljujoča tema že od začetka obratovanja leta 1979. Švicarski jedrski regulator ENSI je v nedavnem poročilu priznal, da elektrarna že 46 let ne izpolnjuje osnovnih varnostnih zahtev. To neskladje bi lahko imelo resne posledice, še posebej če upoštevamo, da bi puščanje zunaj zgradbe reaktorja lahko povzročilo, da sredice reaktorja ne bi bilo več mogoče ustrezno ohladiti. Tovrstne varnostne pomanjkljivosti niso novost in so bile odkrite že na prelomu tisočletja, ko je bil nadzorni organ še zaveden s poenostavljenimi izračuni in netočnimi trditvami operaterja.

Situacija je prišla do vrhunca konec maja, ko so jedrsko elektrarno Gösgen zaprli zaradi pomanjkanja varnostnih dokazov. Kljub tej zaustavitvi je oskrba z električno energijo v Švici ostala stabilna, kar je postavilo strahove glede odvisnosti od jedrske energije v perspektivo. Kljub temu je zaradi nevarnosti za okolje elektrarna kritična točka švicarske energetske politike. Morebitna nesreča z jedrskim zlomom bi lahko znatno ogrozila ne le Švico, ampak tudi velike dele Nemčije, s tveganjem radioaktivne kontaminacije, ki bi lahko imela posledice vse do Stuttgarta in dlje.

Varnostne pomanjkljivosti in nestabilnost cevi

Glede na trenutno poročilo ENSI je domnevna stabilnost hladilnih cevi v jedrski elektrarni Gösgen v osnovi napačna. Trenutne ugotovitve kažejo, da so te cevi kljub prejšnjemu znanju bolj nestabilne, kot se je sprva mislilo. Tveganje resne nesreče je torej večje, kot so trdili doslej. V primeru akutnega incidenta bi bilo treba v Nemčiji v nekaj urah organizirati obsežno evakuacijo, kar ponazarja razsežnost potencialnega tveganja.

Leta 2024 je bilo v okviru inšpekcijskih pregledov ENSI zabeleženih 8 incidentov v jedrski elektrarni Gösgen. Medtem ko je bila večina teh incidentov razvrščenih kot manjših, ostaja dejstvo, da so varnostne revizije in z njimi povezana komora bistvenega pomena za ocenjevanje pogojev obrata. Zvezni inšpektorat za jedrsko varnost (ENSI) kot primer navaja jedrski elektrarni Beznau in Leibstadt, kjer so prav tako poročali o incidentih, vendar brez kritičnih varnostnih pomanjkljivosti v obsegu, kot so ga opazili v Gösgenu.

Na trenutno razpravo o varnosti jedrske elektrarne Gösgen vplivajo tudi prihodnji načrti za radioaktivne odpadke in njihovo odlaganje. Nagra v letu 2024 načrtuje dve vlogi za splošno licenco, ki se nanašata na dolgoročno ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Vprašanje varnosti in zahtevanih dokazov tako postaja kompleksna skrb prebivalstva v širšem kontekstu.

Razpoložljive informacije nakazujejo ne le potrebne, ampak tudi nujno zahtevane ukrepe za izboljšanje varnostnih standardov. Razprava o jedrski elektrarni Gösgen in njenih varnostnih pomanjkljivostih zagotovo ne bo končana, dokler ne bo dosežen pomemben napredek.