Avstrijski proračunski primanjkljaj: počasno zmanjšanje, ki ga zahteva 2029!

Avstrijski proračunski primanjkljaj: počasno zmanjšanje, ki ga zahteva 2029!

Österreich - 17. julija 2025 obstajajo nove ugotovitve o avstrijskem proračunskem položaju. Dunajski inštitut za višje študije (IHS) pričakuje skupni državni primanjkljaj v višini 4,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za prihodnje leto, pod pogojem, da se opazi stroga proračunska disciplina. Ta napoved je neposredno povezana z dvojnim proračunom 2025/26, ki ga mora sprejeti sedanja vlada ÖVP, SPö, Zelene in NeoS ter konsolidacijsko ukrepe v znesku 8,7 milijarde evrov, saj je Kleine Zeitung Poroča.

Za obdobje od leta 2027 do 2029 IHS pričakuje počasnejše znižanje stopnje izdatkov v primerjavi z načrtovanjem zvezne vlade. Da bi pritisnili na primanjkljaj pod mejo Maastricht v višini 3,0 odstotka, IHS vidi nadaljnje potrebe po reformi in konsolidaciji. Ti cilji zahtevajo ambiciozno strukturno reformo in ekonomsko politiko, katere cilj je povečati potencialno rast. Napoved proračunskega primanjkljaja ostaja močno odvisna od gospodarske rasti Avstrije do leta 2029.

merila Maastricht in njihov pomen

Merila Maastricht, ki jih določajo države članice EU med pogodbo Maastricht, igrajo ključno vlogo pri spremljanju državnih financ. Po Bundebank je omejen. Ta pravila podpirajo monetarno zvezo, usmerjeno v stabilnost v Evropi.

Negativno stanje financiranja kaže, da lahko vladni izdatki presežejo dohodek, kar je izziv v ekonomsko težkih časih. V Nemčiji, kjer je od leta 2009 veljala dolžniška zavora, je dovoljen sprejem dolga le 0,35 odstotka gospodarske proizvodnje, razen v izjemnih situacijah, kot je Covid 19 pandemije.

dolžni in vladni izdatki

Vprašanje o obravnavi vladnih izdatkov in dolgov je bolj kot kdajkoli prej, zlasti v okviru učenja klasične finančne znanosti. Kot

Državni dolg izhaja iz razlike med javnimi izdatki in ustreznim dohodkom. Medtem ko visoki izdatki povečujejo dolg, vodijo tudi do večjega dohodka v zasebnem sektorju. V skladu s tem bi pametna politika vladnih izdatkov lahko na koncu spodbudila gospodarsko rast in privedla do večje davčne donose.