Kamerun: Upor mladih proti pozabljeni krizi kliče na pomoč!

Kamerun: Upor mladih proti pozabljeni krizi kliče na pomoč!

Norveški svet za begunce (NRC) v nedavnem poročilu poudarja humanitarno krizo v Kamerunu in državo razvršča med »najbolj spregledano« krizno območje na svetu. Ta ocena temelji na letnem seznamu najbolj zapostavljenih humanitarnih kriz, na vrhu katerega je zdaj Kamerun. Zadnji dve leti je na prvem mestu Burkina Faso, na trenutni lestvici pa je na četrtem mestu, sledita pa ji Etiopija in Mozambik na drugem in tretjem mestu. NRC poudarja, da jih je od 10 naštetih držav osem v Afriki, kar poudarja nenehne izzive na celini.

Kriteriji za to razvrstitev so povezani s pomanjkljivostmi humanitarne pomoči, nezainteresiranostjo medijev in pomanjkanjem politične zavezanosti mednarodne skupnosti. Kamerun se že več kot desetletje spopada s tremi resnimi krizami: spopadi med oboroženimi skupinami, nenehnim nasiljem v severozahodnih in jugozahodnih regijah ter krizo v sosednji Srednjeafriški republiki. Letos je bilo v državi registriranih več kot 1,1 milijona notranje razseljenih oseb, od tega skoraj pol milijona v posebej ranljivih situacijah.

Humanitarne razmere v Burkini Faso

Vzporedno z dogajanjem v Kamerunu je zaskrbljujoča tudi humanitarna kriza v Burkini Faso. Tukaj je NRC prepoznal potrebo po hitrem odzivu na nujne potrebe po hrani, čisti vodi in varnem zatočišču. Zaradi ponavljajočih se napadov oboroženih skupin je okoli dva milijona ljudi moralo zapustiti svoje domove. Dostop do izobraževanja je močno omejen z zaprtjem približno četrtine šol, kar več kot milijon otrok ogroža razvoj.

Življenjske razmere prebivalstva so se zelo poslabšale, saj je infrastruktura močno prizadeta, kar je povzročilo izjemno stisko in lakoto. Ti dogodki kažejo, kako globoko sedanji konflikti vplivajo na družbi v Burkini Faso in Kamerunu ter postavljajo ljudi v akutne izredne razmere.

Globalna zapostavljenost in medijska pokritost

NRC kritizira tudi vse manjšo mednarodno solidarnost s kriznimi državami, politična agenda pa postaja vse bolj nacionalistična. Po poročilu CARE, ki je preučevalo medijsko poročanje o humanitarnih krizah, je bilo v prvih devetih mesecih leta 2023 le 77.000 člankov o humanitarnih katastrofah v afriških državah. Za primerjavo, o novem iPhonu je bilo 270.000 poročil, o biografiji princa Harryja pa 215.000. Neskladje je zaskrbljujoče in sproža vprašanja o prednostnih nalogah medijev.

Generalna direktorica CARE Austria, Andrea Barschdorf-Hager, jasno poudarja, da zanemarjanje teh kriz ne izniči njihovega obstoja. Po zadnjih statističnih podatkih 114 milijonov ljudi po vsem svetu potrebuje humanitarno pomoč, mnogi pa so bili razseljeni s svojih domov. Ta molk o konfliktih je treba prekiniti, da bi pridobili več pozornosti in na koncu tudi finančne podpore za prizadete regije.

Na splošno je jasno, da morata Kamerun in Burkina Faso premagati izjemne humanitarne izzive, medtem ko opažanja mednarodne skupnosti in medijev teh pomembnih vprašanj ne obravnavajo ustrezno. Potreba po večji pozornosti in podpori je bolj nujna kot kdaj koli prej.