Kriza osamljenosti med mladimi Avstrijci: Generacija Z trpi!

Kriza osamljenosti med mladimi Avstrijci: Generacija Z trpi!

Mlade v Avstriji še posebej prizadene osamljenost. Glede na poročilo Nivea Connect za leto 2025 več kot polovica vprašanih meni, da se je osamljenost povečala, vsak peti pa pravi, da se pogosto počuti osamljenega. Ta problem ima različne vidike, ki so povezani s socialnimi okoliščinami in življenjskim slogom prizadetih. 5min prijavljenih da 37 odstotkov ljudi v Avstriji doživlja socialno izolacijo, kar je v mednarodni primerjavi razmeroma malo.

Posebej prizadeti so samski, ljudje v finančni stiski, prebivalci podeželja in ljudje z nizko izobrazbo ter veliki uporabniki družbenih medijev. Osamljenost je zaskrbljujoča med mladimi odraslimi, zlasti med 16. in 24. letom: eden od štirih ljudi v tej starostni skupini se pogosto počuti osamljenega, skoraj polovica pa ima malo ali nič stikov z drugimi.

Vzroki in posledice osamljenosti

Glavne vzroke za osamljenost lahko pripišemo več dejavnikom. Ustrahovanje in izključenost v družbenem okolju prizadeneta 57 odstotkov prizadetih, medtem ko pretirana uporaba družbenih medijev in pametnih telefonov prav tako pomembno prispeva k vzrokom, in sicer 48 oziroma 47 odstotkov. Posledice te osamljenosti so daljnosežne: duševne bolezni, zmanjšana samopodoba in duševni stres so le nekatere najpogostejše posledice, ki se pojavljajo v generaciji Z. Poroča Nadr da več kot 50 odstotkov oseb, starih od 18 do 35 let v Nemčiji, trpi zaradi občasne osamljenosti.

Vendar učinek presega posamezne težave. Osamljeni mladi ljudje kažejo večjo nagnjenost k radikalnim stališčem in se pogosto počutijo odtujene od družbe. Študije kažejo, da mladi odrasli v Združenem kraljestvu veljajo za »najbolj osamljeno starostno skupino v Evropi«. Množica digitalnih povezav vodi v določeno stopnjo omreženosti, prave bližine pa vse bolj manjka.

Družbene razsežnosti in možne rešitve

Skrb vzbujajoč razvoj je mogoče opaziti tudi v političnem odnosu osamljenih: manjše zaupanje v demokratične procese lahko povzroči socialne napetosti, opozarja Zvezni inštitut za populacijske raziskave. V raziskavah o osamljenosti se socialna izolacija, biti sam in osamljenost obravnavajo kot različni, a povezani pojavi. PMC to poudarja, da je kakovost socialnih odnosov ključna za občutek osamljenosti.

Soočanje s temi izzivi zahteva strateške pristope in odprte dialoge o bližini in pripadnosti. Formati brez povezave in realni družabni prostori pospešijo proces vzpostavljanja stika. Trendi družbenih medijev, kot je »Friendship Recession«, v katerem se aktivne prošnje za prijateljstvo podajajo na spletu, poudarjajo željo po pristnih medosebnih povezavah. Psihološka podpora in programi za mlade odrasle lahko pomagajo tudi pri reševanju te težave.

Osamljenost generacije Z torej ni samo individualno, ampak tudi družbeno vprašanje. Nujnost sprejetja ustreznih ukrepov za ohranjanje socialne kohezije v družbi in zadovoljevanje potreb mladih je večja kot kdaj koli prej.