Digitalno izobraževanje: ključ do boja proti dezinformacijam za našo mladino!

Digitalno izobraževanje: ključ do boja proti dezinformacijam za našo mladino!

27. marca 2025 je v Evropskem parlamentu potekal dogodek »Brezplačne informacije, močna demokracija«. V središču razprave so bili pritiski na svobodo medijev in izzivi neodvisnega novinarstva. Evropski poslanec SPÖ Hannes Heide, ki je povezoval dogodek, je opozoril na nevarnosti dezinformacij, ki jih vse pogosteje izvajajo desničarske sile. Še posebej zaskrbljujoče je, da je v tem kontekstu še posebej prizadeta mlada generacija, ki se vse pogosteje obvešča prek družbenih medijev.

Raziskava je pokazala, da se 77 % mladih v Evropi ne počuti dovolj digitalno pismenih, da bi prepoznali dezinformacije. To poudarja potrebo po vključitvi digitalnih veščin v izobraževalne načrte. Heide je poudaril ključno vlogo izobraževanja: dobro izobraženi ljudje bi lahko delovali kot zagovorniki demokracije in evropskih vrednot. Izobraževanje zato velja za najboljši »ščit« pred dezinformacijami ots.at poročali.

Dezinformacije in njihovi učinki

Pojav lažnih novic, dezinformacij in dezinformacij postaja vse bolj javno ozaveščen od izvolitve Donalda Trumpa leta 2016. Lažne ali zavajajoče medijske vsebine so razlog za zaskrbljenost, zlasti na družbenih medijih. Širjenje tovrstnih vsebin kaže, da nezanesljive informacije pogosto izhajajo iz zlonamernega namena. bpb.de poudarja, da nizko zaupanje v politične in medijske institucije povečuje dovzetnost za lažne novice. Pravzaprav so bili med volilnimi kampanjami odkriti dokazi, da je manipulirana vsebina ustvarila veliko število klikov.

Dezinformacije je tudi težko količinsko opredeliti, ker se definicije razlikujejo, podatki družbenih medijev pa so omejeni. Študije kažejo, da se manj kot 1 % vsebine, distribuirane na internetu, šteje za lažne novice. Vprašanje, kako se boriti proti takim informacijam, postaja vse bolj pereče. Pristopi vključujejo preverjanje dejstev in ukrepe za ozaveščanje, ki predstavljajo »cepivo« proti dezinformacijam. Medijska pismenost velja za pomembno komponento v boju proti tem problemom, vendar je treba spodbujati tudi kritično mišljenje.

Kritična medijska pismenost kot odgovor

Kritična medijska pismenost zajema več razsežnosti, kot so ozaveščenost, upoštevanje in opolnomočenje. Te veščine so ključne, da lahko prepoznamo in kritično preizprašamo manipulativne vsebine. Drugi ključni vidik je zaupanje v tiste, ki posredujejo informacije, ki pa je zaradi negativnih izkušenj lahko krhko. bpb.de pojasnjuje, da lahko zaupanje krepimo tudi s transparentnostjo in prevzemanjem odgovornosti.

Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, izobraževalci in politiki bi lahko dolgoročno pripomoglo k spodbujanju kritične medijske pismenosti. Osredotočenost na te teme v izobraževanju bi lahko privedla ne le do tega, da bi se učenci bolje spopadali z dezinformacijami, temveč tudi do splošne krepitve demokratične odpornosti. .