Spodbujanje nemščine na Dunaju: začetniki brez perspektive?

Spodbujanje nemščine na Dunaju: začetniki brez perspektive?

Razprava o jezikovni podpori v dunajskih šolah dobiva zagon. Predsednik izobraževanja in kluba Harald Zierfuß iz Dunajske ljudske stranke je med intervjujem ostro kritiziral Neos zaradi njihovega ravnanja v izobraževalnem sektorju. Po besedah ​​Zierfußa približno polovica tistih, ki začnejo šolanje, ne zna nemško in jih je treba uvrstiti med izredne učence. Gre za resno grožnjo integraciji otrok, ki je nastala zaradi dolgoletnega neuspešnega spodbujanja nemščine. Poziva k obvezni, zgodnji podpori nemščine za vse 3-letnike v vrtcih, da bi se spopadli z izzivi, ki jih s seboj prinašajo jezikovne težave. OTS poroča, da so za izboljšanje vključevanja otrok potrebni jasni standardi in večja zavzetost staršev.

Trenutne številke kažejo, kako resno je dejansko stanje. Po poročanju RT ima skoraj 45 odstotkov dunajskih začetnikov šolanja zaradi pomanjkanja znanja nemščine "izreden status". Presenetljivo je, da je bilo veliko teh otrok rojenih v Avstriji in so več let preživeli v vrtcu, ne da bi pridobili potrebno jezikovno znanje. Drugo poročilo ÖIF kaže, da 27 % študentov v Avstriji govori pogovorni jezik, ki ni nemški, na Dunaju pa celo 51,6 %. RT poudarja, da je okoli 19,3 % učencev tujcev in da je že zdaj velik delež otrok, ki imata arabščino ali turščino prvi jezik.

Izzivi integracije

Kljub uvedbi podpornih tečajev nemščine v letu 2018, ki ponujajo do 20 ur jezikovnih ur na teden, napredek v znanju nemščine ostaja omejen. Kritiki trdijo, da ti razredi bolj prispevajo k segregaciji kot k integraciji prizadetih otrok. Otroci v teh razredih se pogosto počutijo izolirane, kar oteži prehod v redni pouk. Poleg tega je test MIKA-D kritiziran kot neprimeren za merjenje znanja nemškega jezika.

V šolskem letu 2022/23 je bilo med izjemne uvrščenih okoli 45.749 dijakov, kar ustreza 1,2 % vseh avstrijskih dijakov. Delež nediplomantov s tujim državljanstvom je 17,2 %. Ta delež je še posebej visok med ukrajinskimi, romunskimi in sirskimi študenti. Te številke jasno kažejo, da večina otrok z jezikovnimi pomanjkljivostmi ni bila rojena v tujini, temveč tukaj, kar kaže na neustrezno jezikovno podporo v zgodnjem otroštvu. ÖIF prav tako poudarja, da je potrebna trajnostna strategija za vključevanje staršev in vrednotenje jezikov dediščine, da bi se izognili dolgoročnim družbenim in gospodarskim težavam.

Trenutna situacija v dunajskih šolah je odraz izzivov, s katerimi se mesto sooča na področju integracije in izobraževanja. Pozivi k reformam in jasnim ukrepom za izboljšanje jezikovne podpore postajajo vse glasnejši. Ali in kako se bodo odgovorni odzvali na te nujne zahteve, bomo šele videli.