Suche
Mein Konto
Raketa Sojuz uspešna: ISS prejel novo vesoljsko misijo!
8. aprila 2025 je proti ISS poletela raketa Sojuz z ameriškim astronavtom Jonathanom Kimom ter kozmonavtoma Rišikovim in Zubričkim.
Raketa Sojuz uspešna: ISS prejel novo vesoljsko misijo!
8. aprila 2025 so ameriški astronavti Jonathan Kim ter ruska kozmonavta Sergej Rišikov in Aleksej Subrizki uspešno prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). To je poročalo Dunaj.at. Nosilna raketa Sojuz je zjutraj vzletela s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu in trojico ponesla na pot v vesolje.
Približno tri ure po izstrelitvi je bil manever priklopa raketoplana Soyuz na ISS uspešno prenesen. Ta misija je del 73. misije ISS, med katero bo posadka preživela skupno 245 dni v vesolju. Med drugim sta predvidena dva vesoljska sprehoda in številni znanstveni poskusi.
Prve misije za dva astronavta
Za Ryzhikova je to tretji polet v vesolje, medtem ko sta Zubritsky in Kim v vesolju prvič. Znano je, da je ISS največja in najdlje obstojna vesoljska postaja človeštva. Deluje od leta 1998 v mednarodnem sodelovanju, ki vključuje 16 držav in pet vesoljskih agencij, vključno z NASA (ZDA), Roskozmosom (Rusija) in ESA (Evropa).
ISS, ki kroži okoli Zemlje na višini okoli 400 km, je največji objekt v vesolju, ki ga je izdelal človek, in za en obhod potrebuje približno 93 minut. Njegove impresivne dimenzije so približno 109 m × 51 m × 73 m in tehta okoli 450 ton. ISS je od 2. novembra 2000 stalno naseljena z astronavti.
Raziskave in prihodnost ISS
Draga pobuda, ki je zahtevala več kot 100 milijard evrov za gradnjo in delovanje do leta 2018, je sprožila vrsto znanstvenih poskusov in raziskovalnih projektov ter še naprej prejema stalno oskrbo s tovorom in posadko. Posadka se lahko včasih razlikuje od sedem do deset članov, odvisno od tekočih odprav in zahtev misije.
Pričakuje se, da bo ISS deloval vsaj do leta 2028, z razmisleki o možni uporabi do leta 2030 ali kasneje. Rusija namerava po koncu ISS zgraditi lastno vesoljsko postajo. Ta razvoj odpira vprašanja o prihodnosti mednarodnih vesoljskih potovanj in vlogi različnih držav na tem področju, zlasti ker Kitajska upravlja svojo vesoljsko postajo, potem ko ni sodelovala pri ISS.
Impresivni dosežki, doseženi s temi misijami in dosedanjimi vesoljskimi projekti, utrjujejo ISS ne le kot središče znanstvenih raziskav, temveč tudi kot kulturni simbol mednarodnega sodelovanja v vesolju.