Meinl-Reisinger: Trumpov mirovni načrt je nevarnost za Evropo!
Beate Meinl-Reisinger kritizira Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, poudarja odgovornost Evrope in poziva k reformam.

Meinl-Reisinger: Trumpov mirovni načrt je nevarnost za Evropo!
Razprava o trenutnih geopolitičnih napetostih in vlogi Evrope v svetu postaja vse bolj intenzivna. Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) se je jasno izrekla proti mirovnemu predlogu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki predvideva odstop delov vzhodne Ukrajine Rusiji. V svojih pripombah je situacijo opisala kot "zelo resno" in "usoden trenutek" za Evropo. »Čas je, da se Evropa odloči, ali želi biti 'igrača v svetovni zgodovini',« je poudarila in ob tem izpostavila potrebo po enotnem evropskem zunanjepolitičnem stališču.
Meinl-Reisingerjeva opozarja, da bi lahko strateški umik ZDA kot geopolitičnega akterja dodatno destabiliziral varnostne razmere. Evropo je zato pozvala, naj okrepi lastno obrambno zmogljivost in deluje enotno. To je še posebej pomembno glede na dejstvo, da mora EU delovati kot zanesljiv akter v svetovni politiki, nenazadnje za soočanje z izzivi, ki so posledica vojne v Ukrajini.
Kritika ameriškega mirovnega načrta
Trumpov predlog, ki ga Meinl-Reisingerjeva označuje za "grotesknega", ni le izraz geopolitičnih premikov, ampak kaže tudi na potrebo, da Evropa razvije lastne rešitve za konflikte. "Vloga ZDA kot posrednika ni več vzdržna," je dejal minister. Ustanovitev lastne pogajalske skupine za pogovore v Ženevi je označila za ključen korak in za morebitnega vodjo delegacije predlagala finskega predsednika Alexandra Stubba. Stubb ima tako dobre odnose s Trumpom kot izkušnje na mednarodnem prizorišču, predvsem kot predsedujoči OVSE, kamor sodi tudi Rusija.
EU se mora posloviti tudi od soglasja v zunanji politiki, da bi postala sposobnejša za ukrepanje. Alternativa Stubbu bi lahko bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Sveta EU Antonio Costa. Kritizirala je dejstvo, da so trenutno v pogajanja vključeni le zunanjepolitični svetovalci iz držav E3 (Francija, Nemčija, Velika Britanija), medtem ko evropska pobuda zamuja.
Notranjepolitični izzivi
Glede notranjepolitičnih razmer v Avstriji je Meinl-Reisingerjeva izrazila željo po celovitih reformah, predvsem na področju proračunske politike. Zavzela se je za preglednejše prikazovanje proračunskih številk in prispevka zveznih dežel h konsolidaciji. To je potrebno za ustrezno premagovanje finančnih izzivov, ki izhajajo iz trenutne vladne politike. Obravnavali so tudi predlagani varčevalni načrt v višini 7,5 milijarde evrov ter ravnanje s subvencijami in pokojninskimi stroški. Posebej ostro je kritizirala dunajskega mestnega svetnika za socialne zadeve Petra Hackerja zaradi njegove zahteve po opustitvi maastrichtskih meril.
Meinl-Reisingerjeva se zaveda, da je njen dvojni mandat ministrice in vodje stranke zahteven. Ukvarjati se mora tudi s poročili, da je FPÖ povečala svojo kritiko svojega stališča do nevtralnosti. Glede na spreminjajoči se okvir varnostne politike v Evropi vidi široko podporo pobudi za ustanovitev evropske varnostne organizacije.
Nujnost ukrepanja se je pokazala tudi v Evropskem parlamentu, kjer sta bili sprejeti dve resoluciji o skupni zunanji in varnostni politiki ter o varnosti in obrambi. V njem poslanci pozivajo k povečani prisotnosti EU v mednarodnem kontekstu in tesnemu sodelovanju z ZDA, da bi stabilizirali evropsko varnostno arhitekturo in podprli Ukrajino.