Domača pisarna ali pisarna: Avstrijski zaposleni zahtevajo fleksibilno delo!

Domača pisarna ali pisarna: Avstrijski zaposleni zahtevajo fleksibilno delo!

Trenutne razmere na trgu dela v Avstriji kažejo pomembne trende na področju organizacije delovnega časa in zadovoljstva pri delu. Medtem ko približno trije odstotki prebivalstva prostovoljno delajo s krajšim delovnim časom, to neposredno vpliva na socialno varnost v starosti, kot poudarja Dieter Scharitzer, direktor TQS Research. Raziskava, ki je vključevala 1000 ljudi, kaže, da jih je skoraj 90 odstotkov zadovoljnih s svojo službo in mnogi menijo, da je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem dobro. Zaskrbljujoče pa je, da 60 odstotkov anketiranih nima dostopa do domače pisarne, čeprav le 11 odstotkov takšno obliko dela sploh zavrača. Po mnenju Scharitzerja bi to pogosto pomenilo, da morajo zaposleni proti svoji volji redno prihajati v pisarno. Kot poroča vienna.at, si številni avstrijski zaposleni želijo več fleksibilnosti.

Trend hibridnega dela

V Nemčiji podobna razprava sledi vrnitvi na urad. Trend »Vrnitev v pisarno«, ki se je začel leta 2022, zahteva večjo prisotnost na delovnem mestu, kar naleti na odpor številnih zaposlenih. Izključno pisarniško delo najraje opravlja le 9 odstotkov anketiranih, velika večina pa si želi hibridno obliko dela. Deutsche Telekom in druga velika podjetja se prav tako zanašajo na povečane zahteve glede prisotnosti, čeprav študije kažejo, da je le petina podjetij uvedla takšno ureditev. Kot poroča Deutschlandfunk, domača pisarna ni priljubljena le v industriji IT, ampak tudi velika želja mnogih zaposlenih v drugih sektorjih.

Za mnoge so prednosti dela od doma nesporne: boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, brez vožnje v službo in domov ter bolj zdravo delovno okolje. Študije kažejo, da je združevanje domače pisarne in pisarniškega dela najprimernejša rešitev za večino zaposlenih. To se odraža tudi v oceni, da vrnitev k obveznemu obisku zaradi pozitivnih izkušenj z delom od doma dojemamo kot korak nazaj. Nova delovna kultura bi zato lahko zahtevala več prožnosti in ponoven razmislek v podjetjih, da bi spodbudili zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.