Vedenjski ekonomist Ernst Fehr: Revolucija gospodarstva skozi eksperimente!

Vedenjski ekonomist Ernst Fehr: Revolucija gospodarstva skozi eksperimente!

Ernst Fehr, vodilni vedenjski ekonomist in profesor na Univerzi v Zürichu, je imel osrednji govor na Avstrijski akademiji znanosti (ÖAW) na Dunaju 16. maja 2025. Pod naslovom »Revolucija empirične in vedenjske znanosti v ekonomiji« je Fehr razpravljal o temeljnih spremembah v disciplini, ki so jih povzročile empirične raziskave in eksperimenti. Fehr je v svojem nagovoru opozoril, da je zadnjih 50 let zaznamoval revolucionaren razvoj, ki so ga omogočili zmogljivi računalniki in sodobne empirične metode. Ta napredek omogoča raziskovalcem, da natančno testirajo in razumejo vzročne zveze.

Fehr, ki se je rodil 21. junija 1956 v Hardu, si je prislužil sloves ene najpomembnejših raziskovalnih osebnosti na področju vedenjske ekonomije. Med drugim se ukvarja s kompleksnostjo izdelkov in njihovim vplivom na odločitve potrošnikov. Ilustrativen primer iz njegovega govora je bil ameriški hotel, kjer so morali gostje dodatno plačati za posteljo. Ta praksa ne povečuje samo kompleksnosti, ampak tudi stroške za stranke, kar si lahko razlagamo kot strateško potezo podjetij, da povečajo "stroške iskanja".

Podjetniške strategije in eksperimenti

Fehr je v svojem govoru kritiziral taktike nekaterih podjetij, ki strankam namerno zvišujejo stroške iskanja, da bi jim otežili prehod k drugim ponudnikom. Poudaril je tudi, da podjetja, kot sta Google in Amazon, vsak dan izvajajo poskuse, da bi vplivala na vedenje strank. To sproža vprašanja o etičnih posledicah takih strategij.

Njegovo delo se razteza tudi na preučevanje individualnih preferenc, družbenih norm in skupinskih kultur. Fehr analizira tudi vzročne učinke zaupanja in družbenih norm na ekonomsko vedenje. Ena njegovih nedavnih študij je preučevala, ali poslovne kulture spodbujajo pretirano tveganje, kar je prispevalo k finančni krizi leta 2008.

Vloga zaupanja in institucij

V svoji raziskavi Fehr kaže, da so posamezniki v času konjunkture bolj nagnjeni k tveganju, kar krepi gospodarske poudarke. Nasprotno pa v času krize postanejo bolj previdni, kar vodi v padec cen finančnih sredstev. Opozoril je, da samo zaupanje ali institucionalna pravila niso dovolj za zagotovitev učinkovitih gospodarskih interakcij. Namesto tega sta potrebna zaupanje in trdne institucionalne strukture.

Fehr je tudi soustanovitelj »FehrAdvice«, kjer podjetjem omogoča dostop do empiričnega znanja. Vendar opozarja, da znanost pogosto poudarja vero in ne empirične dokaze. To je nevaren trend, proti kateremu se je treba boriti. Glede na svoje uspehe in spoznanja Fehr ne razmišlja o morebitni Nobelovi nagradi in se želi distancirati od pričakovanj zunanjega sveta.

Pomen Fehrovega dela je razviden ne le iz njegovih številnih nagrad, ampak tudi iz njegove aktivne vloge v akademski skupnosti, kjer objavlja v uglednih revijah, kot sta American Economic Review in Journal of Political Economy. Njegove ugotovitve pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju ekonomije in našemu razumevanju človeškega vedenja v ekonomskih kontekstih.