Vedenjski ekonomist Ernst Fehr: Revolucija gospodarstva s poskusi!

Vedenjski ekonomist Ernst Fehr: Revolucija gospodarstva s poskusi!

Wien, Österreich - Ernst Fehr, vodilni vedenjski ekonomist in profesor na Univerzi v Zürichu, je 16. maja 2025 predaval na Avstrijski akademiji znanosti (Öaw) na Dunaju. Pod naslovom "Empirična in vedenjska revolucija v ekonomiji" je Fehr obravnaval temeljne spremembe znotraj discipline, ki so jih povzročale empirične raziskave in poskusi. Fehr je v svojem govoru ugotovil, da je zadnjih 50 let oblikoval revolucionarni razvoj, ki so ga omogočili močni računalniki in sodobne empirične metode. Ta napredek omogoča raziskovalcem, da natančno preizkušajo in razumejo vzročne odnose.

Fehr, ki se je 21. junija 1956 rodil v trdi, si je prislužil sloves ena najpomembnejših raziskovalnih osebnosti na področju vedenjske ekonomije. Med drugim se ukvarja s kompleksnostjo izdelkov in njihovim vplivom na odločitve potrošnikov. Živahni primer iz njegovega predavanja je bil ameriški hotel, kjer morajo gostje plačati dodatno za izdelavo postelje. Ta praksa poveča ne le zapletenost, ampak tudi stroške za stranke, ki jih je mogoče razlagati kot strateški ukrep podjetij za povečanje "stroškov iskanja".

Podjetniške strategije in poskusi

Fehr kritiziral taktiko nekaterih podjetij, ki posebej povečajo stroške iskanja, da bi stranke otežile prehod na druge ponudnike. Izpostavil je tudi, da podjetja, kot sta Google in Amazon, vsak dan izvajajo eksperimente, da vplivajo na vedenje strank. To sproža vprašanja o etičnih posledicah takšnih strategij.

Njegovo delo sega tudi na pregled posameznih preferenc, družbenih norm in skupinskih kultur. FEHR analizira tudi vzročne učinke zaupanja in družbenih norm na ekonomsko vedenje. Ena od njegovih zadnjih raziskav je obravnavala vprašanje, ali poslovne kulture dajejo prednost prekomernemu tveganju za tveganje, kar je prispevalo k finančni krizi leta 2008.

Vloga zaupanja in institucij

Fehr v svojih rezultatih raziskav kaže, da posamezniki ponavadi delujejo bolj v razcvetu, kar povečuje gospodarske poudarke. V nasprotju s tem postanejo bolj previdni v kriznih časih, kar vodi v padajoči razvoj cen finančnih naložb. Ugotovil je, da samo zaupanje ali institucionalna pravila ne zadostujejo za zagotavljanje učinkovitih gospodarskih interakcij. Namesto tega so potrebne tako zaupane kot močne institucionalne strukture.

Fehr je tudi soumenik "Fehradvice", kjer je empirično znanje dostopno podjetjem. Vendar opozarja, da vera v znanosti pogosto prihaja do izraza namesto empiričnih dokazov. To je nevarna težnja po boju. Glede na svoje uspehe in vpoglede Fehr ne misli na morebitno Nobelovo nagrado in bi se rad oddaljil od pričakovanj zunanjega sveta.

Pomen Fehrjevega dela postane jasen ne le na številnih nagradah, ampak tudi v aktivni vlogi v znanstveni skupnosti, ki objavlja v dobro znanih specializiranih revijah, kot sta "Ameriški ekonomski pregled" in "Journal of Political Economy". Njegove ugotovitve bistveno prispevajo k nadaljnjemu razvoju ekonomije in našemu razumevanju človeškega vedenja v gospodarskih okoliščinah.