Slabi delovni pogoji: Zaskrbljujoče razmere v avstrijski varnostni industriji

Slabi delovni pogoji: Zaskrbljujoče razmere v avstrijski varnostni industriji

Zaskrbljujoče raziskave v avstrijski varnostni industriji kažejo, da delovne razmere močno obremenjujejo zaposlene. Po obsežni analizi Delavske zbornice (AK) in sindikata Vida so sistematične pritožbe vseprisotne. Zaposleni, ki delajo do dvanajst ur na dan, so pogosto preobremenjeni in se spopadajo z nepoštenimi plačilnimi listi, pri čemer gre v 36 odstotkih primerov za neplačane ali nepravilne nadure. »Panoga trpi zaradi močnega cenovnega pritiska, ki se prenaša na zaposlene,« je poročal strokovnjak vida in posebej izpostavil negotov položaj, saj veliko odpuščanj prihaja zaradi bolezni. Že druga bolniška odsotnost je lahko za zaposlene problematična, veliko jih celo nenadoma odpustijo prek WhatsAppa, kot kritizira AK.

Še posebej zaskrbljujoč pojav je visok delež zaposlenih, ki kljub bolezni prihajajo na delo. To kaže aktualna raziskava, kjer skoraj 60 odstotkov zaposlenih kljub zdravstvenim omejitvam ostaja na delovnem mestu – kar je visoko od leta 2008. Pogosto jih k delu žene občutek dolžnosti do sodelavcev. Po raziskavi več kot 55 odstotkov anketiranih to odgovornost navaja kot glavni razlog za svoj tako imenovani prezentizem. Poleg tega so zaposleni, ki morajo v službo bolniški, zaradi časovne stiske izpostavljeni bistveno večjemu stresu, kar še poslabša posledice za njihovo zdravje, kaže avstrijski indeks delovne klime, ki ga vsako leto zbira Delavska zbornica.

Učinki na zdravje in prihodnji obeti

Zdravstveno stanje zaposlenih, ki kljub bolezni hodijo v službo, se močno poslabša. Medtem ko 80 odstotkov zaposlenih, ki kličejo na bolniški, ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot »dobro« ali »zelo dobro«, je takšnih le 60 odstotkov tistih, ki kličejo na bolniški. Zaskrbljujoči so tudi obeti za prihodnost: skoraj 40 odstotkov zaposlenih, ki pridejo na delo zaradi bolezni, ne verjame, da bodo na delovnem mestu lahko ostali do upokojitve. Drug zaskrbljujoč trend je opaziti v pisarni za delo na domu, kjer je bilo ugotovljeno, da je 61 odstotkov tam zaposlenih delalo v času bolezni – v nasprotju s samo 53 odstotki tistih, ki nimajo možnosti dela od doma. »Kdor je bolan, naj ne dela,« poudarja predsednik AK Andreas Stangl in poziva k boljšim razmeram za vse zaposlene.

Če povzamemo, tako v varnostni panogi kot v drugih sektorjih, kot sta zdravstvo in trgovina na drobno, pritisk na zaposlene narašča, kar ima lahko dolgoročne uničujoče posledice za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Nadaljnje reforme in ozaveščanje o teh vprašanjih so nujno potrebni za izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje tveganj za zdravje. krone.at kot tudi ooe.arbeiterkammer.at dosledno poročati.