Trump želi obuditi poskuse jedrskega orožja - kaj je v ozadju?

Trump želi obuditi poskuse jedrskega orožja - kaj je v ozadju?

6. novembra 2025 je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump ponovil svoje načrte za nadaljevanje testiranja jedrskega orožja. Ta napoved prihaja v globalnem kontekstu, v katerem druge države, zlasti Rusija in Kitajska, trenutno širijo svoje jedrske zmogljivosti. Trump je izjavil, da bi morale ZDA nadaljevati s poskusi jedrskega orožja na podlagi programov testiranja drugih držav, da preverijo in pripravijo svoje sisteme. To je pomemben korak, saj so ZDA zadnji poskus jedrskega orožja izvedle leta 1992 in od takrat velja moratorij, ki ga podpira Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT).

Kmalu zatem je ruski predsednik Vladimir Putin naročil svoji vladi, naj preuči smotrnost testiranja jedrskega orožja. Podatke o tem je treba zbrati od obrambnih in zunanjih ministrstev ter tajnih služb, da bi razvili morebitne predloge za pripravo in izvedbo poskusov jedrskega orožja. Situacijo dodatno zapletajo poročila o ruskih jedrskih grožnjah, vključno z njenimi novimi oborožitvenimi sistemi, kot sta raketa dolgega dosega na jedrski pogon Burevestnik in torpedo na jedrski pogon Poseidon.

Nejasni testni cilji in mednarodni pomisleki

Natančen cilj načrtovanih poskusov ZDA ostaja nejasen. Opazovalci domnevajo, da bi lahko bile dejavnosti testiranja usmerjene zlasti v nosilne rakete in druge sisteme za jedrske bombe. Ameriški minister za energetiko Chris Wright pa je poudaril, da ne gre za jedrske eksplozije, temveč za sistemske teste. Trump v svojem video sporočilu ni navedel posebnih podrobnosti o načrtovanih testih, kar bi lahko povzročilo zaskrbljenost glede dejanske usmeritve in namere ZDA.

Mednarodni odzivi na ta razvoj so mešani. Medtem ko je Rusija okrepila svoje grožnje, se številni tuji akterji odzivajo manj zaskrbljeno na napoved izstrelitve kot na prejšnje grožnje Kremlja. Strokovnjaki verjamejo, da bi lahko ponovni začetek testiranja jedrskega orožja v ZDA spodbudil druge države k podobnim korakom, kar bi dodatno destabiliziralo že tako krhko svetovno varnostno arhitekturo.

Trenutno stanje svetovnega jedrskega orožja

Od konca hladne vojne je prišlo do zmanjšanja svetovnih zalog jedrskega orožja zaradi razgradnje odsluženih atomskih bomb, zlasti v Rusiji in ZDA. Kljub temu Kitajska še naprej pospešeno krepi svoj jedrski arzenal, od leta 2023 do danes ima približno 100 novih bojnih glav na leto. Do leta 1998 še nobena država ni izvedla jedrskih poskusov, z izjemo Severne Koreje, ki je leta 2017 prekinila zadnje poskuse.

CTBT, ki je bil sprejet leta 1996 in ga je ratificirala večina držav, ZDA niso ratificirale, Rusija pa je ratifikacijo umaknila konec leta 2023. Politologi poudarjajo, da je malo verjetno, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do sklenitve novih razorožitvenih pogodb, saj Rusija in Kitajska ne kažeta interesa za zmanjšanje zalog jedrskega orožja. Obstoječe pogodbe o neširjenju in razorožitvi, kot sta Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (TPNW), trenutno ne morejo ublažiti naraščajočih napetosti.

Vse to kaže na zaskrbljujoč razvoj globalnih varnostnih razmer. Videti je treba, kako se bo mednarodna skupnost odzvala na Trumpovo napoved in kakšne nadaljnje korake bodo sprejele Rusija in druge države v tej napeti tekmi z jedrskim oboroževanjem.