Danska se oborožuje: z orožjem dolgega dosega proti ruski grožnji!

Danska se oborožuje: z orožjem dolgega dosega proti ruski grožnji!

Danska je napovedala pomemben korak pri prenovi svoje obrambne politike. Danska vlada načrtuje nakup natančnega orožja dolgega dosega, da bi tako okrepila odvračilne zmogljivosti zavezništva Nato kot nacionalno varnost. Premierka Mette Frederiksen je ta korak opisala kot "spremembo paradigme" v danski obrambni politiki. Vendar podrobnosti o vrstah orožja, urniku in stroških trenutno niso jasne. Po besedah ​​obrambnega ministra Troelsa Lunda Poulsena bi te oborožitvene sisteme lahko sestavljali izstrelki ali brezpilotna letala, namenjena nevtralizaciji groženj na sovražnem ozemlju. Poseben organ za javna naročila bo ocenil trg in izbral ustrezne sisteme za izvajanje teh načrtov.

Posledica te politične odločitve je del širšega programa ponovnega oboroževanja, ki se je začel po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022. Glede na trenutno varnostno situacijo v Evropi se je danski parlament odločil drastično povečati izdatke za obrambo. Danske tajne službe trenutno ne vidijo neposrednega tveganja za napad na Dansko, Rusijo pa ocenjujejo kot resnično grožnjo Natu. Frederiksenov moto je "Kupujte, kupujte, kupujte!" porabili za napredovanje vojaške ofenzive.

Kritike iz Rusije in vse večja poraba

Odziv Rusije ni čakal dolgo. Ruski veleposlanik na Danskem Vladimir Barbin je načrte označil za "čisto norost" in opozoril na grožnjo jedrske sile. Glede teh opozoril je Frederiksen zavrnil ruske izjave kot poskus ustrahovanja in ponovil, da na Dansko ne bodo vplivale. V okviru te posodobitve predvideni nakupi vključujejo tudi protiletalske sisteme evropskih proizvajalcev, katerih skupna vrednost je okoli 7,8 milijarde evrov.

Kar zadeva prihodnje izdatke za obrambo, namerava Danska vložiti skoraj sedem milijard evrov prek pospeševalnega sklada za leti 2025 in 2026. To bi povzročilo, da bi izdatki za obrambo dosegli več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar je najvišja raven v zadnjih 50 letih. Leta 2024 so izdatke že povečali na 2,4 odstotka, potem ko je Danska dolga leta ostajala pod mejo dveh odstotkov, ki jo zahteva Nato.

Geopolitična situacija

Danska vlada hitro uveljavitev te politike ponovnega oboroževanja opravičuje s trenutno grožnjo Rusije. Frederiksen opozarja, da bi morebiten mirovni dogovor v ukrajinskem konfliktu pod pogoji Moskve lahko dodatno ogrozil varnost v regiji. Dansko obrambno ministrstvo je tudi opozorilo, da bi lahko Rusija okrepila vojaške sile za napad na države Nata v dveh letih po morebitnem koncu vojne. Dan Smith, direktor inštituta SIPRI, poudarja nujnost diplomatske rešitve in kompleksnost obrambe ne glede na strategijo pospešenega oboroževanja. Medtem ko veliki oborožitveni sistemi pogosto niso na voljo takoj, bi lahko manjše orožje proizvedli hitreje, s čimer si Danska želi odgovoriti na nujnost varnostnih razmer.

Če povzamemo, s temi ukrepi Danska zagotavlja jasen odgovor na spreminjajočo se geopolitično pokrajino in usklajuje svojo obrambno strategijo za zagotavljanje nacionalne in mednarodne varnosti. Odločna drža danske vlade bo zagotovo vplivala na Natove razprave o skupnih varnostnih strategijah in pritegnila pozornost, zlasti v Evropi.

Za več informacij si oglejte članke iz krona, Ogledalo in dnevne novice.