Parkirišča za kolesa na Dunaju: Gradbeni predpisi kot priložnost ali izziv?

Parkirišča za kolesa na Dunaju: Gradbeni predpisi kot priložnost ali izziv?

V avstrijski prestolnici akutno primanjkuje varovanih parkirišč za kolesa. Po dunajskih ulicah se vozi približno milijon koles, vendar je na javnih mestih na voljo le okoli 65.000 U-barov. To predstavlja veliko težavo za kolesarje, ki se za varno shranjevanje svojih koles zanašajo na zasebne shrambe. Kljub novim dunajskim gradbenim predpisom, ki so v veljavi že skoraj leto dni, se še vedno pojavljajo kritike na praktično izvajanje.

Od začetka leta so dunajski gradbeni predpisi zaostrili zahteve glede parkirnih mest za kolesa v novogradnjah. Novozgrajene stanovanjske stavbe morajo zagotoviti eno parkirno mesto za kolesa na vsakih 30 kvadratnih metrov uporabne bivalne površine. Vendar pa po besedah ​​Rolanda Romana, tiskovnega predstavnika kolesarskega lobija, te zahteve ne sežejo dovolj daleč. Razmere so še posebej napete v zgodovinskih mestnih četrtih, ki pogosto nimajo posebnih prostorov za shranjevanje koles. Romano poudarja, da je v mnogih stavbah pravzaprav problem pomanjkanje ustreznih in dostopnih skladišč.

Slabe možnosti shranjevanja

Kjer so prostori za shranjevanje koles, so pogosto nepraktični. Romano poroča o pogosti uporabi visečih rešitev, ki za mnoge kolesarje niso izvedljive. Vsak ne more zlahka dvigniti kolesa na višino dveh metrov, kar pomeni, da takšne kljuke običajno ostanejo neizkoriščene. Ne samo, da to povzroča nered, ampak tudi omejuje učinkovito uporabo teh prostorov za shranjevanje. Kljub zakonskim zahtevam je v številnih novogradnjah še vedno premalo skladiščnih prostorov, obstoječi predpisi pa se pogosto ne upoštevajo.

Kolesarski lobi meni, da bi bilo treba zahteve v gradbenih predpisih še zaostriti. Romano predlaga zmanjšanje razdalje od parkirnega mesta na 20 do 25 kvadratnih metrov, da bi povečali število razpoložljivih mest. Druga točka kritike je pomanjkanje predpisov glede oblikovanja kolesarskih parkirišč v nestanovanjskih stavbah, kot so pisarne. Kolesarski lobi se zato zavzema za celovito prenovo parkirnih prostorov, tudi v starih stavbah, velik potencial pa vidi tudi v izrabi prostorov v pritličju.

Zahteve po boljšem načrtovanju

Kolesarski lobi se ne zavzema le za nova pravila, ampak tudi za izboljšanje obstoječe infrastrukture. Druga ključna skrb je zagotavljanje kakovosti in skladnosti s predpisi. Številni stanovanjski objekti že zdaj ne ustrezajo trenutnim zahtevam, kar dodatno poslabšuje kolesarsko infrastrukturo. Romano opozarja, da bi problematične razmere lahko privedle do prehoda na avtomobile, kar je v nasprotju s ciljem bolj zelenega urbanega razvoja.

Kljub napredku, ki ga bo sprememba gradbenih predpisov leta 2023 prinesla na področju trajnostnega urbanega razvoja, Romano še vedno vidi veliko zamujenih priložnosti. Preventivni ukrepi glede kolesarskih parkirišč niso zadostni in bi jih na splošno lahko bolje zasnovali. Za uspešno integracijo kolesa kot prevoznega sredstva v mestu je treba pogoje v trenutnih okoliščinah nujno optimizirati. Podrobnosti o teh točkah so preberite tukaj.